Paradižnikov molj je tujerodna invazivna vrsta iz družine drevesnih moljev (Gelechiidae; Lepidoptera), ki se je okoli 1960. leta pričela širiti po Južni Ameriki, leta 2006 pa se je z mednarodno trgovino s plodovi paradižnika zanesla v Evropo. Ugotovljen je bil na sadikah paradižnika (Lycopersicon esculentum) najprej v vzhodnem delu Španije. V letu 2008 je bil ugotovljen že v Italiji (Sardinija in Sicilija), nato pa je v letu 2009 povzročal škodo v pridelavi paradižnika v Franciji (Korzika, Azurna obala), na Cipru, v Grčiji in v državah severne Afrike. Evropska organizacija za varstvo rastlin (EPPO) je paradižnikovega molja uvrstila na EPPO seznam A1, kjer so navedeni škodljivi organizmi, ki jih EPPO priporoča državam članicam za reguliranje s karantenskimi ukrepi. Glede na hitro širjenje in številne najdbe paradižnikovega molja v Evropi njegovo izkoreninjenje ni več mogoče, zato je njegov status sedaj A2: lokalno navzoč, vendar pod uradnim nadzorom. V državah, kjer je škodljivec ugotovljen, je potrebno uvesti ukrepe za omejevanje širjenja paradižnikovega molja, da se prepreči njegova prerazmnožitev na enotah pridelave, kjer bi nastala gospodarska škoda, ogrožen pa bi bil tudi javni interes dostopa do neoporečnih plodov kot priljubljene hrane.

Na podlagi ugotovitev uradnega monitoringa je Fitosanitarna uprava RS 26. junija 2010 izdala odločbo o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja paradižnikovega molja (Uradni list RS, 54/10 z dne 09.07.2010), s katero je določen posebni nadzor paradižnikovega molja in gostiteljskih rastlin, razmejitev območij napada, fitosanitarni in drugi ukrepi ter prepovedi in omejitve za napadene gostiteljske rastline. Zaradi novih najdb v letu 2010 je bila 10. januarja 2011  izdana odločba o spremembi zgornje odločbe za novimi razmejenimi območji (stanje 5. januar 2011).

• razmejena območja Republike Slovenije, kjer so žarišča napada paradižnikovega molja Tuta absoluta Povolny (stanje 5. januar 2011)

                       (foto: Gabrijel Seljak)

• grafični prikaz razmejenih območij Republike Slovenije (stanje 5. januar 2011)

Z odločbo je poostren nadzor škodljivca usmerjen zlasti na mesta oziroma enote pridelave, in sicer tako sadik kot plodov. V rastlinjakih in drugih objektih za pridelavo je potrebno pričeti z ukrepi takoj po ugotovitvi škodljivca na vabah ali na rastlinah, sicer ga je izredno težko zatreti. Preberite več v obvestilu o novem škodljivcu v Sloveniji.