Bolezen je bila prvič ugotovljena na Japonskem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sedaj je razširjena na daljnem vzhodu (Japonska, Kitajska), na Novi Zelandiji in v Čilu, povsod je nastala gospodarska škoda.

Bolezenska znamenja, na katera moramo biti pozorni: na cvetnih popkih in cvetovih nastanejo nekroze, na listih se pojavijo rumeno obrobljene temno rjave pege nepravilnih oblik, poganjki venijo in se sušijo, na deblu in vejah se pojavijo rakaste rane, plodovi se sušijo, značilen je bakterijski izcedek belkaste do rdečkaste barve.

Do okužb pride skozi listne reže in lenticele ter skozi rane, ki nastanejo zaradi zmrzali, pri rezi, obiranju in odpadanju listja ali ob neurjih. Značilno je, da se okužba v nasadu zelo hitro širi, okužene rastline pa lahko propadejo. Bolezenska znamenja se ponavadi pokažejo spomladi in v jeseni, če so vremenske razmere ugodne (hladnejše vreme, daljše deževno obdobje, visoka zračna vlaga), možne pa so tudi latentne okužbe. Optimalna temperatura za razvoj in širjenje bolezni je med 10 in 20⁰C, okužba pa se lahko širi tudi pri nižjih temperaturah (tudi pozimi). Temperatura nad 25⁰C za razvoj bakterij ni ugodna.

Doslej je znano, da so občutljive naslednje vrste aktinidij: Actinidia deliciosa, A. chinensis, A. arguta in A. kolomikta, za druge vrste pa ni podatkov. Najbolj občutljive so mlade rastline do 5. leta starosti.

Bolezen sem prenaša z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom, verjetno pa tudi s cvetnim prahom, ki se pri aktinidiji pogosto uporablja za umetno oprašitev. Širi se s pomočjo dežja, vetra, živali, lahko pa jo prenese tudi človek npr. z orodjem, lahko pa tudi z okuženimi plodovi.

Če ste na aktinidijah opazili opisana bolezenska znamenja, pokličite službo za varstvo rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu, fitosanitarno inšpekcijo ali Fitosanitarno upravo.

SLIKOVNO GRADIVO:

• Bolezenska znamenja bakterijskega ožiga aktinidije (fotografije: vir: COSVIR XI - Servizio fitosanitario centrale - Italia)