|
|
Palmov rilčkar - Rhynchophorus
ferrugineus (Olivier)
Na zasebnem vrtu v Portorožu se je poleti 2009
povsem posušila datljeva palma (Phoenix
dactylifera), ki jo je lastnik pred približno 40 leti vzgojil iz
semena. V uradnem laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica
je bila potrjena nova vrsta škodljivega organizma Rhynchophorus
ferrugineus (Olivier; Coleoptera: Dryophthoridae), za katerega so
predpisani nujni ukrepi za preprečevanje vnosa v Skupnost in njegovega
širjenja v Skupnosti z odločbo Evropske komisije
2007/365/ES. Med podrobnejšimi pregledi so našli napadene palme tudi
v Kopru, zato opozarjamo vse imetnike rastlin, da so pozorni na znamenja
sušenja in na izvrtine v krošnji palm. Fitosanitarna uprava Republike
Slovenije je na podlagi najdb 4. septembra 2009 izdala odločbo o
razmejitvi območja napada, napada, kjer je potrebno izvajati predpisane
ukrepe.
|
RAZMEJITEV OBMOČIJ |
|
|
|
 |
|
|
|
 |
RAZMEJENA OBMOČJA
Ogrožene vrste palm zaradi palmovega rilčkarja
Rhynchophorus ferrugineus
Palme [Arecaceae (=Palmae)] so tropske ali
subtropske ali puščavske termofilne rastline, zato v Sloveniji na
prostem uspevajo samo kot okrasne rastline na območjih z izrazitim
submediteranskim podnebjem. Največja populacija različnih vrst palm je v
Slovenski Istri in na Goriškem. V okviru posebnega nadzora palmovega
rilčkarja v l. 2008 je bil napravljen tudi inventar vrst palm, ki
rastejo pri nas in približna ocena populacij posameznih vrst palm. Po
tej oceni je stanje približno naslednje:
Na seznamu ogroženih vrst nista
Brahea armata (Slovenska Istra, posajene na obali),
Butia capitata (redka) (glej
sliko: Gabrijel Seljak) in
pritlikava žumara -
Chamaerops humilis (Slovenska Istra, Goriška).
V letu 2008 je fitosanitarna inšpekcija v
sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica pregledala precej
palm na Primorskem, a znakov napada ni bilo opaziti. Pregledano je bilo:
SLIKOVNO GRADIVO
(vse slike: mag. Gabrijel Seljak, KGZS - zavod Nova Gorica)
Palmov rilčkar Palmov rilčkar napada različne vrste
palm. Ličinke se zavrtajo v deblo v zgornjem delu, navadno blizu
rastnega vršička in nato vrtajo v smeri navzdol. Pri tem povsem uničijo
debelno sredico. Zaradi tega najprej opazimo slabo rast novih listov, ki
se postopno povešajo in na koncu povsem propadejo in izpadejo. Vrh
napadenih palm zgleda kot bi bil odrezan ali potlačen. Ko poškodba
napreduje in se na poškodovano tkivo naselijo še različne bakterije in
glive, ki dodatno razgradijo sredico debla, se povesijo, porumenijo in
propadejo tudi starejši listi. Tako drevo nato v celoti odmre ali pa se
na najbolj poškodovanem mestu celo prelomi. Pri osnovi listov napadenih
dreves se iz poškodovanega debla pogosto cedi rastlinski sok ali pa je
opaziti iztrebke, ki opozorijo na možen napad palmovega rilčkarja.
Palmov rilčkar potrebuje za popolni razvoj približno 4 mesece. V eni
rastni dobi navadno razvije vsaj 2 rodova. V napadenih rastlinah navadno
najdemo ličinke različnih razvojnih stadijev, zato je tudi pojavljanje
hroščev v rastni dobi bolj ali manj stalno (razen pozimi).
Če opazite sumljiva znamenja sušenja krošenj palm,
pokličite strokovnjaka Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica (Slovenska
organizacija za varstvo rastlin).
|
FITO-INFO
EPPO
FAO-IPPC
WTO-SPS
EFSA-ZVR
EFSA-FFS
Zakonodaja EU
SLO
sortna lista 2011
EU
sortna lista
OECD
- sorte
ISTA
CPVO
UPOV
Vlada RS
MKGP
Društvo za varstvo rastlin
Telefonski imenik
Vremenska napoved
Tečajna lista
|