 |
 DOMOV | OBVESTILA | OBRAZCI | PREDPISI | RAZPISI | SODELAVCI | O STRANI | IŠČI | POVEZAVE | KATALOG INF. JAVNEGA ZNAČAJA | ENGLISH |
|
Kostanjeva šiškarica [Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu]
NOVI ŠKODLJIVEC KOSTANJA SE ŠIRI
Obvestilo, 13. 01. 2011
V zahodnem delu Slovenije je letos prišlo prvič do množičnega napada kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuryphilus Yasumatsu) v gozdovih in sadovnjakih. Škodljivec ogroža zlasti mlada drevesa kostanja, ki na močneje infestiranem območju lahko propadejo, veliko škodo pa dela v gojenih nasadih za pridelavo plodov kostanja (maronov). Obsežnejši izbruh se širi iz okolice Nove Gorice proti notranjosti Slovenije. Fitosanitarna uprava RS je 11. junija 2010 razmejila nova žariščna območja v okolici Škofje Loke in Horjula, nova napadena območja pa so tudi v obstoječih združenih žariščnih območjih Bilje-Merljaki-Sabotin, Dolenji Novaki in Drežnica. Ker monitoring fitosanitarne in gozdarske službe še poteka, je mogoče pričakovati nadaljnje najdbe v okolici Ljubljane, pa tudi drugod. Čeprav se škodljivec naravno širi iz prvega naselitvenega območja v Evropi, ki je v severni Italiji, so ga s sadikami zanesli ne samo v Slovenijo, pač pa tudi v Francijo, na Madžarsko in Hrvaško. Predvsem v okolici Zagreba je napad kostanjeve šiškarice že kar močan, tako da velja pozornost na znamenja napada tudi v vzhodni Sloveniji. Posamične šiške, ki se tvorijo na poganjkih in deformirajo drevo, je na novem napadenem območju najbolje odstraniti in uničiti, da se iz nje ne izležejo osice šiškarice, ki potem odletijo na nove gostitelje.
Kostanjeva šiškarica je nov škodljivec pravega kostanja, ki je bil v letu 2004 zanesen v Slovenijo s sadikami iz Piemonta v Italiji. V Piemontu, kjer je bilo leta 2002 odkrito prvo okuženo območje v Evropi, je po predvidevanju fitosanitarne službe izbruhnil zaradi neprevidnega vnosa cepičev kostanja v selekcijske in žlahtniteljske namene iz Azije. Prva žarišča v nasadih maronov pri Brežicah in Ivančni Gorici so bila s hitro akcijo gozdarske in fitosanitarne službe uspešno sanirana, tako da je Fitosanitarna uprava RS z odločbo 24. julija 2009 preklicala ti dve žarišči, saj v 15 km krogu okoli najdb v letu 2005 vse do letos ni bilo nobenih novih znakov napada tega škodljivca.
Vendar pa so prikrito infestirane sadike prihajale skozi odprte meje za pretok blaga iz Italije vse od leta 2004 dalje. Zaradi biologije škodljivca znakov napada v prvem letu po infestaciji ni mogoče opaziti, zato se z veljavnimi rastlinskimi potnimi listi prenašajo jajčeca šiškarice s sadikami kostanja v jeseni ali spomladi, ko se sadijo neolistana drevesca. Šele ob razvoju poganjkov se tvorijo značilne šiške, v katerih se razvijajo ličinke. Če smo pozorni nanje in jih sproti odstranimo in uničimo, se osa šiškarica iz ličinke ne razvije, drevo pa lahko raste naprej.
Zaradi nepoznavanja problematike in prikritih znakov napada pa je težko odkrivati nova žarišča. Iz Italije se je škodljivec razširil v Francijo, Švico in Slovenijo. Na podlagi obvestila imetnika smo v Sloveniji 29. junija 2007 odkrili prvo večje žarišče napada kostanjeve šiškarice v nasadu maronov na Sabotinu pri Novi Gorici, kjer so bile leta 2004 v obstoječ nasad dosajene sadike po izvoru iz Piemonta. Napaden nasad in okoliški kostanji z značilnimi šiškami na poganjkih, so bili nemudoma sanirani, vendar širjenja šiškarice ni bilo več mogoče preprečiti. Kljub naporom fitosanitarne in gozdarske službe v obdobju od 2005 do 2009, da bi izkoreninili novega škodljivca kostanja, so bila v letu 2009 ponovno najdena nova okužena mesta v zahodni Sloveniji. Preostali nasadi in kostanj v gozdovih po podatkih Zavoda za gozdove in fitosanitarne službe v Sloveniji še niso napadeni.
Če opazite šiške na pravem kostanju na rastiščih izven razmejenega območja, o tem obvestite najbližjo enoto Zavoda za gozdove Slovenije ali oddelek za varstvo rastlin na najbližjem kmetijskem zavodu ali enoto fitosanitarne inšpekcije.
Zadnje stanje razmejitve je razvidno iz spodnje tabele in kart o razmejitvi območij.
Ličinke kostanjeve šiškarice v zadebelitvah (šiške) se pojavijo v maju in juniju, v tem času pa so se že izlegle odrasle osice, ki izletajo in odlagajo jajčeca na gojena in gozdna drevesa kostanja.
Kostanjeva šiškarica povzroča poškodbe z zavrtanjem vegetativnih brstov ter tvori zadebelitve (šiške) na poganjkih, ki odmirajo. Postopno pa lahko odmrejo cela drevesa. V nasadih za pridelavo plodov (maroni) so lahko izgube 50-70%. V gozdovih povzroča škodo zlasti na mladih rastlinah ter zmanjša pridelavo plodov in lesa.
Fitosanitarna uprava RS poziva vse gojitelje kostanja na razmejenih območjih napada, da pregledajo svoje nasade in bližnja gozdna drevesa. V primeru, da so na letošnjih poganjkih ali listnih žilah kakršne koli zadebelitve, je potrebno o tem takoj obvestiti uradno službo na telefon 041 354 405, 05 9152 930 ali e-naslov: furs.mkgp@gov.si.
ARHIV OBVESTIL:
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Fitosanitarna uprava Republike Slovenije - zadnja sprememba: 24. maj 2011 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
FURS
RAZMEJITEV
OBMOČIJ
