Invazivne rastline

FURS

REGISTRI in EVIDENCE

URNIKI: izobraževanja, testiranja

PUBLIKACIJE

Prireditve/Conferences

ZADOVOLJSTVO STRANK

FSI

MKGP

TUJERODNE INVAZIVNE RASTLINE - obvestila

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia)

Z razvojem in uporabo transportnih sredstev omogoča človek tudi prenos in naselitev rastlinskih in živalskih vrst preko naravnih ovir (npr. oceani, gorske pregrade...) v okolja, kjer prej niso živele. Takšnim organizmom pravimo tujerodne vrste. Mnoge v novem okolju ne preživijo, druge se postopoma udomačijo, nekatere pa se lahko uspešno razmnožujejo in razširjajo. Na ta način bistveno spreminjajo vrstno sestavo, lahko pa tudi delovanje ekosistemov. Zaradi širjenja takšnih vrst, ki jim pravimo invazivne, se zmanjšuje število samoniklih vrst. Bistvene spremembe v delovanju ekosistemov imajo pogosto tudi socio-ekonomske posledice (npr. vnos ribe gambuzije je povzročil v nekaterih območjih zelo velike škode ribištvu, rastlina ambrozija je znana alergena vrsta). Za spreminjanje življenjskega prostora so invazivne vrste drugi najpomembnejši vzrok izumiranja rastlinskih in živalskih vrst. Najbolj uspešno reševanje tega problema je zgodnje odkrivanje invazivnih vrst, saj je v teh primerih ukrepanje lažje in učinkovitejše. Pomembno je tudi seznanjanje javnosti z možnimi škodljivimi posledicami, predvsem v znanih primerih, ko ljudje namerno želijo invazivno vrsto naseliti, največkrat kot okrasno rastlino.

aktivnosti Evropske komisije

AKTUALNA POVEZAVA V SLOVENIJI:

tujerodne vrste v Sloveniji (Jana Kus Veenvliet & Paul Veenvliet)

V Sloveniji se s tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami še ne ukvarjamo dovolj sistematično. Ta problematika se le delno nanaša na delokrog Fitosanitarne uprave RS skladno z usmeritvijo Evropske in Mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO- European Plant Protection Organisation). Od leta 2001 EPPO ugotavlja številne stične točke, ki jih ima nacionalni pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin na področju tujerodnih invazivnih vrst.

Sem lahko sodi

metodologija ocene tveganja

uravnavanje razširjenosti

ukrepi v primeru pojava

Konkretno delo je v Sloveniji potrebno pričeti v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo ter Agencijo RS za okolje, ki izvaja konvencijo o invazivnih tujerodnih vrstah.

EPPO kopenske in vodne tujerodne invazivne rastline

EPPO je oblikovala program dela na tem področju in ustanovila »ad hoc« delovno skupino, ki obravnava tiste tujerodne invazivne vrste, ki so zaradi svoje tekmovalnosti lahko škodljivi organizmi gojenih ali naravno rastočih rastlin. Na oceno tveganja vplivajo poleg njihovih biotičnih lastnosti še naravne značilnosti potencialnih rastišč v našem okolju. Izrazite kozmopolitske vrste predstavljajo skoraj enako nevarnost v vseh državah (npr. rodova Amaranthus in Ambrosia), nekatere druge vrste, vezane na specifične habitate, pa predstavljajo nevarnost le za države, ki takšne habitate imajo. Razen pri vrsti Ambrosia artemisifiolia je tveganje zaradi tujerodnih invazivnost vrst ocenjena zgolj z agronomskega stališča v smislu neposredne škode pri gojenju kmetijskih rastlin. Ostali vidiki škode (socio-ekološki, humano-zdravstveni, fitocenološki, habitatno-biotopni, … ) niso ocenjeni.

EPPO med tujerodne invazivne rastlinske vrste uvršča:

1. KOPENSKE RASTLINE

Acroptilon repens

Ailanthus altissima

Ambrosia artemisiifolia

Amelanchier spicata

Bidens frondosa

Cenchrus incertus

Cyperus esculentus

Fallopia japonica

Fallopia sachalinensis

Fallopia x bohemica