28. februarja 2004 je pričel veljati Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04 in 21/05), ki je nadomestil Odredbo o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št.13/91) in Odločbo o določitvi mej posebno nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 48/03).

Pravilnik predpisuje ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al., ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin, meje okuženega, ogroženega in nevtralnega območja, ukrepe, prepovedi, omejitve in obveščanje imetnikov gostiteljskih rastlin.

Pozor na določbe 24. člena:

"Imetniki panešpelj (Cotoneaster spp.), ognjenega trna (Pyracantha), fotinije (Photinia davidiana), gloga (Crataegus) in kutine (Cydonia), ki rastejo na ogroženih območjih, in sicer v 250 m pasu okoli drevesnic in matičnih nasadov in 100 m pasu okoli intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov, morajo do 31. marca 2004 te rastline izkrčiti in ustrezno uničiti tako, da se prepreči širjenje hruševega ožiga."

Pozor na določbe 27. člena:

"Dokler traja nevarnost zaradi hruševega ožiga, je prepovedan premik čebeljih družin z okuženega območja, žarišč okužbe in pripadajočega varovalnega pasu iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika na ogrožena območja v bližino sadovnjakov v času:

• od 15. marca do 1. julija za Primorsko,

• od 25. marca do 15. julija za preostalo Slovenijo.

Imetnik čebel lahko izjemoma premešča čebelje družine iz prejšnjega odstavka, če izvede enega od naslednjih ukrepov:

• da so čebele 48 ur zaprte v temnem prostoru,

• da so čebele 72 ur v karanteni na nadmorski višini vsaj 1300 m oz. v karanteni na območju, kjer ni cvetočih gostiteljskih rastlin na preletni razdalji čebel.