Razkuževanje opreme

• Razkuževanje rezalnikov ob rezi hmelja - pred in po izstopu iz hmeljišča. Z namenom lažje izvedbe razkuževanja je priporočljivo ob rezalniku dograditi aplikacijski element, ki sproti razkužuje rezalne diske.
• Največ okužb nastaja ob čiščenju in navijanju poganjkov, zato je potrebno sprotno razkuževanje motik in hmeljarskih nožev. Razkuževanje se lahko organizira tako, da vsak delavec ob zaključku del v posamezni vrsti z ročno razpršilko poškropi svojo opremo.
• Okužbe lahko nastajajo tudi preko ran, ki ji povzročajo osipalniki, brane, kultivatorji in trgalniki. Omenjeno mehanizacijo je potrebno razkužiti pred in ob zaključku del v okuženem nasadu.
• Vsa kmetijska gospodarstva, pri katerih je bila odkrita prisotnost HSVd, morajo hmeljišča obravnavati ločeno ter ob menjavi lokacij redno razkuževati opremo. V kolikor je mogoče se naj okužena hmeljišča obdelujejo nazadnje.

Uničevanje obolelih rastlin

• V okuženem hmeljišču je potrebno redno uničevati obolele rastline, saj s tem ukrepom lahko bolezen popolnoma izkrčimo ali upočasnimo širjenje. Lokalno uničevanje zajema uničenje okužene rastline in najmanj 2 sosednjih rastlin na vsaki strani v isti vrsti. Rastline najprej poškropimo z neselektivnim herbicidom na osnovi aktivne snovi glifosat v 5% (500 ml na 10L vode) koncentraciji. Po preteku najmanj 14 dni se rastline uničijo skupaj s podzemnim delom s sežigom na mestu samem ali ob robu hmeljišča.
• V primeru večjih okužb je potrebno hmeljišče izkrčiti. Uničenje hmeljišča ali njegovega dela se izvede po obiranju pridelka s škropljenjem rastlin z neselektivnim herbicidom na osnovi aktivne snovi glifosat. Škropljenje izvedemo v pasovih pri čemer npr. za tretiranje grebenov na površini 1ha uporabimo 10L herbicida ob porabi vode 300L. Po preteku najmanj 14 dni se rastline v celoti izorjejo in s sežigom uničijo na samem mestu izkrčenja ali na drugem primernem mestu, ki ga odredi fitosanitarna inšpekcija. Na uničenih površinah je potrebno izvesti dvoletno premeno z ne-gostiteljskimi rastlinami med katerimi priporočamo predvsem trave, detelje, žita, oljno ogrščico, fižol in druge krmne rastline. Smiselna je tudi izvedba biofumigacije s sudansko travo ali krmnim sirkom (več inf. na IHPS, Oddelek za varstvo rastlin). Pri tem ne pozabimo na redno zatiranje  plevelov.

Hmeljevina in obrezline

• Hmeljevina iz okuženih hmeljišč predstavlja enega od glavnih virov nadaljnjega širjenja v nasadih. Tako je po obiranju hmelja dovoljeno odvažati svežo ali kompostirano hmeljevino le na travniške ali poljedelske površine ter na urejene deponije. Pri tem pazimo, da med prevozom preprečimo raznašanje rastlinskih delov.
• V času jesenske in spomladanske obdelave nasadov je potrebno ostanke trt in obrezline temeljito odstraniti iz nasada. Te lahko uničimo s sežigom ob hmeljišču ali na drugem primernem mestu. Ostanke lahko tudi deponiramo na mestih kompostiranja hmeljevine in z njimi ravnamo enako kot s hmeljevino iz okuženih nasadov.

osnovna stran