Hmeljev viroid - obvestila

FURS

REGISTRI in EVIDENCE

URNIKI: izobraževanja, testiranja

PUBLIKACIJE

Prireditve/Conferences

ZADOVOLJSTVO STRANK

FSI

MKGP

VIROID ZAKRNELOSTI HMELJA

(Hop stunt viroid - HSVd )

epidemiologija

Okužba rastlin z viroidi je sistemska in se je ne da ozdraviti. Neokužene rastline je možno pridobiti le z zahtevnim postopkom eliminacije, ki ga izvajamo pri vzgoji visoko vrednih matičnih rastlin z namenom pridobivanja zdravega in certificiranega sadilnega materiala. V primeru nekaterih viroidov rastline te patogene same izločijo po naravni poti preko semena, kar lahko s pridom izkoriščamo pri žlahtnjenju novih sort. Viroidi, kot je HSVd, se v hmeljiščih prenašajo mehansko z okuženim rastlinskim sokom, ki ostaja na orodju pri izvajanju različnih agrotehničnih ukrepov. Širjenje je najintenzivnejše v času rezi in ostalih spomladanskih opravilih, kot je čiščenje in navijanje poganjkov, ko na rastlinah povzročamo največ poškodb. Zato je v tem času potrebno orodja (motike, hmeljarske nože, rezalnike..) večkrat razkužiti, predvsem takrat ko končate opravila v nasadih, v katerih ste opazili zakrnele rastline. Razkuževanje je priporočljivo izvajati tudi v okviru posameznega nasada, predvsem na delih, kjer je bila bolezen najintenzivnejša. Do prenosa HSVd prihaja tudi pri preraščanju korenin okuženih in neokuženih rastlin. Ker vsaka okužena rastlina predstavlja vir infekcij, je potrebno zakrnele rastline vključno s koreninskim sistemom čim prej odstraniti iz hmeljišča. Pri tem odstranimo tudi sosednje rastline (ali uničimo del nasada), saj obstaja velika verjetnost, da so tudi te okužene, kljub ne izražanju bolezenski znamenj. Potreben čas do pojava prvih izrazitih bolezenskih znamenj se pri HSVd giblje med 1-4 let v odvisnosti od sorte in rastlinske vrste. V tem času so ne-simptomatične rastline infektivne in lahko povzročajo širjenje bolezni v nasadu. Tako nas kljub sprotnem uničevanju obolelih rastlin naslednje leto zopet neprijetno preseneti pojav novih obolelih rastlin. Pomemben vir širjenja predstavljajo tudi ostanki okuženih rastlin v katerih lahko HSVd preživi do njihove razgradnje. Tako vračanje ali razvažanje hmeljevine iz okuženega hmeljišča hitro razširi bolezen v neokuženem nasadu. HSVd poleg zakrnele rasti povzroča tudi suho trohnenje koreninskega sistema, kar pomeni, da so oleseneli deli trt pri obdelavi nasada (npr. brananje) lažje odtrgajo in tako prenesejo na neokužen del nasada. V primeru uničenja okuženih delov nasada ali celotnega nasada je potrebno temeljito izorati ostanke rastlin in izvesti vsaj 2 letno premeno, da ostanki hmelja v celoti propadejo in z njimi tudi HSVd. Na daljše razdalje se HSVd največkrat razširi z okuženim sadilnim materialom, zato je pomembno, da sajenje in obnavljanje nasadov temelji na sadikah, ki izvirajo iz ustrezno pregledanih matičnih nasadov ali rastlin, kar je tudi njihov namen.

osnovna stran