Lokalno širijo okužbo v Evropi hrošči – kozlički rodu Monochamus, ki prenašajo borovo ogorčico v gozdovih z napadenih na zdrava drevesa. Hrošči letijo od nekaj 100 m do preko 3 km daleč. Tveganje za prenos na daljše razdalje predstavljata les (hlodovina, žagan les in lesen pakirni material) in lubje okuženih rastlin, v katerem se lahko prenese borova ogorčica in njeni prenašalci, ki nato okužbo širijo v novih območjih. Za prenos borove ogorčice pa ni nujno, da je v lesu prisoten tudi prenašalec. Borovo ogorčico namreč lahko prenesejo tudi v Evropi živeče avtohtone vrste kozličkov rodu Monochamus (predvsem M. galloprovincialis).