Borovo ogorčico uvrščamo med pomembne škodljive organizme iglavcev. Največjo škodo povzroča predvsem na nekaterih vrstah bora, saj v eni rastni dobi lahko povzroči odmiranje velikih sestojev vseh starosti. Prvi znak napada je rumenenje in venenje iglic, ki se nato posušijo, značilna je rdečerjava barva iglic. Napadeno drevo odmre v nekaj tednih ali mesecih po pojavu prvih znakov. Ličinke borovih ogorčic prenašajo hrošči – kozlički rodu Monochamus ob odlaganju jajčec na suha ali propadajoča borova drevesa. V teh drevesih se nematode ponavadi hranijo s hifami gliv Ceratocystis spp., ki jih prav tako prenesejo hrošči, in se zelo hitro množijo. Ko se v teh drevesih izležejo odrasli hrošči, pridejo v stik z ogorčicami in jih po izletanju skupaj z glivo prenesejo na zdrava drevesa, ko se na njih dopolnilno hranijo pred odlaganjem jajčec. Ogorčice prodrejo v drevo skozi rane na listih, ki jih naredijo hrošči pri objedanju. V rastlini ogorčice preidejo na prehranjevanje na rastlinskih celicah, ki pričnejo propadati, kar zopet privablja kozličke, ki v ta propadajoča drevesa potem odlagajo jajčeca. Tako je krog prenosa sklenjen.