|
|
AZIJSKI KOZLIČEK
(Anoplophora glabripennis)
OPIS IN ZNAMENJA NAPADA
Napadena drevesa so manj vitalna in se slabše olistajo, listje veni in
rumeni. Drevesa slabijo in se sušijo, ob močnejšem vetru se lomijo
posamezne veje ali pade celo drevo. Hrošči objedajo skorjo mladih
poganjkov, ličinke pa vrtajo rove v les v deblu ali debelejših vejah v
krošnji. Pri tem iz rovov izmetavajo črvino (žagovino), ki jo lahko
najdemo v rogovilah vej in redkeje na tleh. Odrasli hrošči izletijo
skozi izhodne odprtine velikosti od 1 do 1,5 cm.
Samica v poletnem času jajčeca (v povprečju po 32 jajčec) posamično v
skorjo na deblu ponavadi na vzhodno stran debla ali vej debeline več kot
5 cm. Bela jajčeca so podolgovata, velika od 5 do 7 mm, na koncih
konkavne oblike. Po dveh tednih se iz jajčeca razvije smetanasto bela
ličinka, ki se najprej prehranjuje tik pod skorjo, nato pa se zavrta
globlje v deblo. Za razliko od kitajskega kozlička so pri tej vrsti
ličinke predvsem v deblu in debelejših vejah. Dorasla ličinka meri do 50
mm. Zabubi se v lesu. Po izleganju imagi zapustijo gostiteljsko drevo.
Hrošči letajo od junija do konca septembra, lahko še v oktobru, vrh leta
je v juliju. Po izleganju je za azijskega kozlička značilno zrelostno
žrtje, kozlički se prehranjujejo z mlado skorjo, peclji in listi na
gostiteljskih rastlinah. Po tednu ali dveh sledi oploditev in samice
pričnejo z odlaganjem jajčec. Živijo približno en mesec. Odrasli samci
merijo v dolžino 25 mm, samice pa 35 mm, so črne barve in imajo na
pokrovkah okoli 20 belih lis nepravilnih oblik. Značilne so zelo dolge
tipalnice (2,5 krat toliko kot je dolžina telesa pri samcih oz. 1,3
toliko, kot je dolžina telesa pri samicah). V Evropi azijski kozliček
potrebuje za svoj razvoj od 1 do 2 leti.
Napad azijskega kozlička težko odkrijemo pravočasno, saj tudi pri
natančnih vizualnih pregledih obstaja velika možnost, da napadeno drevo
spregledamo. Ponavadi ugotovimo navzočnost kozličkov šele takrat, ko
drevesa začnejo propadati in hrošči že napadejo tudi sosednja drevesa.
Zato je toliko bolj pomembno, da se prepreči vnos teh nevarnih
škodljivcev pri uvozu ter tudi pri premeščanju.
|
FITO-INFO
EPPO
FAO-IPPC
WTO-SPS
EFSA-ZVR
EFSA-FFS
Zakonodaja EU
SLO
sortna lista 2011
EU
sortna lista
OECD
- sorte
ISTA
CPVO
UPOV
Vlada RS
MKGP
Društvo za varstvo rastlin
Telefonski imenik
Vremenska napoved
Tečajna lista
|