|
|
KITAJSKI KOZLIČEK
(Anoplophora chinensis)
OPIS IN ZNAMENJA NAPADA
Napadene rastline so manj vitalne, se slabše olistajo, listje pa veni in
rumeni. Napadena drevesa slabijo, se sušijo, ob močnejšem vetru pa se
lomijo posamezne veje ali se zlomi celo drevo.
Pri sadikah in bonsajih je napad težko ugotoviti, saj se škodljivec
skriva v notranjosti rastlin. Gosenice so lahko navzoče tudi v rastlinah
s premerom debla le okrog 1 cm.
Tudi napadena drevesa težko odkrijemo pravočasno, ponavadi ugotovimo
navzočnost kozličkov šele takrat, ko drevesa začnejo propadati in hrošči
že napadejo tudi sosednja drevesa.
Samica v poletnem času odloži v skorjo na deblu ter na korenine, ki so
na površju tal, povprečno 70 jajčec. Iz jajčeca se razvije ličinka
smetanasto bele barve. Škodo delajo ličinke, ki najprej vrtajo rove tik
pod skorjo, nato pa se zavrtajo globlje v deblo in celo v korenine. Pri
tem izmetavajo žagovino, ki jo najdemo ob vznožju dreves in na
koreninah, ki so na površju tal. Dorasla ličinka meri do 45 mm in takrat
se zabubi v lesu. Po izleganju odrasli osebki zapustijo gostiteljsko
drevo, pri tem pa na deblu ali na koreninah nastanejo značilne odprtine
v velikosti od 1 do 1.5 cm. V Italiji hrošči letajo od začetka junija do
avgusta, vrh letenja pa je v juniju.
Za hrošče je značilno zrelostno žrtje: objedajo mlado skorjo, peclje in
listje na gostiteljskih rastlinah. Po tednu ali dveh sledi parjenje,
nato samice čez teden dni pričnejo z odlaganjem jajčec. Hrošči živijo do
2 meseca, aktivni pa so predvsem podnevi. Odrasli samci merijo v dolžino
25 mm, samice pa 35 mm. Hrošč je črne barve z belimi lisami na
pokrovkah. V Evropi potrebuje kitajski kozliček za svoj razvoj od 2
(Italija) do 3 (Nizozemska) leta. Pri odraslem hrošču obstaja možnost
zamenjave z azijskim kozličkom.
|
FITO-INFO
EPPO
FAO-IPPC
WTO-SPS
EFSA-ZVR
EFSA-FFS
Zakonodaja EU
SLO
sortna lista 2011
EU
sortna lista
OECD
- sorte
ISTA
CPVO
UPOV
Vlada RS
MKGP
Društvo za varstvo rastlin
Telefonski imenik
Vremenska napoved
Tečajna lista
|