Obvestilo 23. julij 2007:

Drevesa in grme, okužene s hruševim ožigom, je potrebno sanirati

Bakterija Erwinia amylovora, ki povzroča hrušev ožig, je po izbruhu bolezni v letu 2003 letos zopet dosegla epidemične razsežnosti. Z območja ustalitve na Gorenjskem in v Mariboru se je razširila na celotno zahodno in severno Slovenijo. Na teh območjih lahko pričakujemo nadaljnje lokalne izbruhe vsakič ob ugodnih vremenskih razmerah, ko bo dovolj toplo in vlažno vreme. Več ko bo ostalo nesaniranih kužnih rastlin na vrtovih in travnikih, tem močnejši bodo izbruhi. Zato Fitosanitarna uprava RS opozarja imetnike jablan, kutin in predvsem hrušk, da v poletnem času požagajo veje s porjavelimi listi in plodovi, da preprečijo škodo na svojih drevesih in v okolici.

Medtem ko okužbe intezivnih sadovnjakov jablan na Gorenjskem, Štajerskem in Pomurju obvladujemo, ima letos skoraj vsaka kmetija na Gorenjskem, v gornji Savinjski dolini in na Koroškem okužbo s hruševim ožigom na hruškah (ozimke, vinske moštnice pa tudi viljamovke ter druge sorte). Okužen je prvi intenzivni nasad hrušk v okolici Nove Gorice, posamične stare hruške pa tudi v okolici Ljubljane in po celi Notranjski. Na nizkodebelnih hruškah na vrtovih je letos mogoče opaziti porjavele cele predele dreves, saj je bakterija okužila poganjke v času bujne junijske rasti. Na visokodebelnih hruškah, ki so stare od 30 do 100 let, pa je zaradi manj bujne rasti okužbo večinoma težje opaziti, saj so lahko posušeni le krajši vršički vej. Slika 1: Letos so visokodebelne hruške na Gorenjskem, v gornji Savinjski dolini, Koroškem in Notranjskem močno okužene - radikalno pomladitveno rez je potrebno opraviti v zimskem času, najkasneje do 15. marca 2008. (Foto: J.J.Cvelbar).

Tudi letos je prepoznaven trend, da se okužba širi iz okrasnih rastlin na sadno drevje ter iz vrtov in travniških nasadov v intenzivne sadovnjake, kjer se zaradi tehnologije pridelave tudi pokaže v najbolj uničevalni obliki. Največjo gospodarsko škodo bi bolezen povzročila v vzhodni Sloveniji (Pomurje, Štajerska, Dolenjska), kjer je glavnina sadjarske pridelave jabolk in hrušk.

Ker so okužene rastline, ki jih ne saniramo, vir nadaljnje širitve hruševega ožiga, Fitosanitarna uprava RS poziva imetnike rastlin, da čimprej odstranijo vse veje okuženih rastlin. Pri tem je potrebno izrezati 2 do 3 -
	kratno dolžino prizadetega dela, vendar najmanj 40 do 50 cm v zdrav les in razkužiti tudi rane v lesu. Izrezane veje je potrebno previdno izrezati neposredno v vrečo ali jih izvleči iz krošnje, da se prepreči širjenje okužbe. Ker je tako ukrepanje pri starih in visokih drevesih hrušk težko izvesti, je pri teh priporočljivo opraviti radikalno pomladitveno rez v zimskem času. Vsekakor je treba do spomladanskega cvetenja gostiteljskih rastlin sanirati okužbe. Slika 3: S hruševim ožigom okužen plod. Delov rastlin, ki jih ne moremo zažgati, zakopljemo ali skuhamo. (Foto: G. Seljak).
Slika 2: Pred obiranjem plodov je potrebno okužene veje odstraniti z drevesa, da ne raznašamo okužbe. (Foto: G. Seljak)

Številne nevihte s točo in močno deževje po toplem vremenu v juniju in juliju 2007 so botrovali tvorbi prozornih do mlečne in rjavih kapljic bakterijskega izcedka, v katerem je na milijone bakterij, ki privrejo iz uničene žile v poganjku ali iz plodiča. S tem izcedkom se bakterija zlahka prenaša naprej tako med delom v sadovnjakih, kot z vetrom in žuželkami. Zato je izredno pomembno, da sanacijo okuženih dreves izvajamo v suhem vremenu in pri tem upoštevamo predpisane higienske ukrepe. Orodje je potrebno razkužiti s plamenom varekino ali alkoholom, odstranjene okužene poganjke pa sežgati ali zakopati, da preprečimo

raznos bakterije. Odžagane dele vej in debel, ki so debelejši od 10 cm, posušimo in uporabimo za kurjavo ali drug namen. Higienski ukrepi morajo postati stalnica, tudi pri obiranju pridelka, zimski rezi in drugih opravilih v sadovnjakih.   Slika 4: V vlažnem vremenu se na plodu in poganjkih tvori bakterijski izcedek, najbolj kužen vir hruševega ožiga. (Foto: G. Seljak)

Za strokovno pomoč in prijavo večjega obsega okužb ali okužb na območjih Dolenjske, Posavja, Štajerske in Pomurja je potrebno obvestiti na telefonsko številko 041/354-405 ali lokalno enoto fitosanitarne inšpekcije ali kmetijske ustanove. O simptomih na občutljivih gozdnih rastlinah je potrebno obvestiti Zavod za gozdove, ki bo izvedel vse potrebne ukrepe. Sušenje celih vej hrušk je letos značilno znamenje okužbe s hruševim ožigom, če se je pojavilo pred 15. julijem. Črnenje hruševih vej,

ki se je pojavilo v drugi polovici julija je lahko posledica vročinskega udara – takih vej ni potrebno odstranjevati, ker si naslednje leto opomorejo. Slika 5: Sušenje celih vej je letos značilno znamenje okužbe s hruševim ožigom, če se je pojavilo pred 15. julijem. Črnenje hruševih vej, ki se je pojavilo v drugi polovici julija je lahko posledica vročinskega udara – takih vej ni potrebno odstranjevati, ker si naslednje leto opomorejo. (Foto: G. Seljak)

Fitosanitarna uprava RS
Furs.mkgp@gov.si