DOMOV  | OBVESTILA  |  OBRAZCI  PREDPISI  | RAZPISI  | SODELAVCI  |  O STRANI  |  IŠČI  |  POVEZAVE   |  KATALOG INF. JAVNEGA ZNAČAJA  |                  ENGLISH
FURS
REGISTRI in EVIDENCE
URNIKI: izobraževanja, testiranja
OBRAZCI
POSEBNA OBVESTILA
PREDPISI SI
PREDPISI EU
KONVENCIJE
PUBLIKACIJE
Prireditve/Conferences
ZADOVOLJSTVO STRANK
FSI
MKGP


 

Hrušev ožig - obvestila

 


Obvestilo 18. avgust 2008:

Zaradi toplega in nevihtnega vremena so se konec junija in v začetku julija pojavila znamenja okužb hruševega ožiga na jablanah, hruškah in kutinah na območjih, kjer se je bakterija v preteklosti že pojavila, t. j. v aktivnih žariščih in na ustaljenem območju. 10. julija 2008 je bila tako izdana nova odločba o določitvi mej okuženega in nevtralnega območja ter žarišč okužbe s hruševim ožigom, kjer sta bili potrjeni dve novi žarišči okužbe: Komenda in Latkova vas, ter razširitev aktivnega žarišča Dolenja vas (Prebold). Zaradi zagotavljanja pridelave v sadnih in okrasnih drevesnicah sta bili vzpostavljeni še dve nevtralni območji: Dobrova-Polhov Gradec in Maribor, kjer bo potekal intenzivnejši nadzor hruševega ožiga.

  • Z novo odločbo z dne 24. julija 2008 so bila na novo določena naslednja žarišča okužbe: Kozjak nad Pesnico, Zgornje Prebukovje, Paka pri Velenju in razširitev aktivnega žarišča Bukovica (Nova Gorica).
  • Z novo odločbo z dne 18. avgusta 2008 so bila na novo določena naslednja žarišča okužbe: Gorišnica, Paka pri Velenju, Škale in Noršinci.

Nevarnost lokalnega širjenja je največja zlasti v okolici večjih nasadov, kjer je gostota gostiteljskih rastlin večja, ter ohišnicah in vrtovih v bližini aktivnih žarišč. Posebej ogroženi so intenzivni sadovnjaki jablan in hrušk. Ko je okužba enkrat v intenzivnem nasadu, lahko pričakujemo stalne težave pri pridelavi, saj učinkovitih sredstev za preprečevanje okužb ni. Okužbe so močnejše v tistih nasadih, kjer je rast poganjkov intenzivnejša. Cvetnih okužb pa v letošnjem letu skoraj ni bilo. V tem času se okužbe pojavljajo v obliki venenja vršičkov poganjkov in rjavenja listov (zlasti listnih pecljev in žil).

Zato je potrebno redno pregledovati nasade jablan in hrušk in gostiteljske rastline v njihovi okolici. Redno pregledujemo tudi travniške nasade in ohišnice ter gostiteljske rastline v okrasnih zasaditvah. Še posebej smo pozorni na pojav bolezenskih znamenj po neurjih s točo. Pozorni naj bodo tudi sadjarji na območjih, kjer v zadnjih letih niso bile ugotovljene okužbe, predvsem na območju Dolenjske, Bele Krajine in Posavja.

Na okuženem območju, kjer se je hrušev ožig ustalil, ter v žariščih okužbe in njihovi okolici neugodne vremenske pojave kot so toča, nevihte in večja neurja povzročajo poškodbe na gostiteljskih rastlinah, ki so vstopna mesta za bakterijo, ki se potem hitro razširijo proti vršičku poganjka. Na poganjkih in plodičih je večkrat navzoč tudi kužen bakterijski izcedek, ki je ob vetru in dežju vir raznosa na kratke razdalje - na sosednja drevesa. Zato je priporočljiva uporaba bakrovih pripravkov v nizkih odmerkih, ki zavira razmnoževanje bakterij te s tem delno prepreči nove okužbe, vendar je zelo pomembno, da ga na rastline nanesemo takoj po toči ali neurju. Če je le mogoče, opravimo tretiranje v času, ko je listje suho. V tem času je od bakrovih pripravkov dovoljena le uporaba pripravka CUPRABLAU Z in sicer v odmerku do 0,06%. Intenzivni sadjarji dobijo natančnejše napotke pri območnem zavodu, kjer deluje prognostična služba za varstvo rastlin.

V nasadih za pridelavo plodov je potrebno ravnati v skladu s predpisanimi higienskimi ukrepi. Orodje razkužimo s plamenom, varekino ali alkoholom, odstranjene okužene poganjke pa sežgemo, da preprečimo raznos bakterij. Odžagane dele vej in debel, debelejših od 10 cm, posušimo in uporabimo za kurjavo ali drug namen. V primeru prevoza materiala do mesta uničenja je treba paziti, da da se okužen material ne izgubi ali da med vožnjo ne pride v stik z zdravimi rastlinami. Stroje in opremo operemo z visokotlačno parno napravo.

V primeru odkritja bolezenskih znamenj izven okuženega območja, kjer se je hrušev ožig ustalil, je potrebno obvestiti pristojno Fitosanitarno inšpekcijo, javno službo za varstvo rastlin ali na dežurno številko Fitosanitarne uprave Republike Slovenije 041/354 405. Več informacij o bolezenskih znamenjih in okuženih območjih dobite na spletnih straneh Fitosanitarne uprave Republike Slovenije (http://www.furs.si/svn/zvr/hr_ozig.asp).

Fitosanitarna uprava RS
Furs.mkgp@gov.si

 

FITO-INFO

EPPO

FAO-IPPC

WTO-SPS

EFSA-ZVR

EFSA-FFS

Zakonodaja EU

SLO sortna lista 2011

EU sortna lista

OECD - sorte

ISTA

CPVO

UPOV

Vlada RS

MKGP

Društvo za varstvo rastlin

Telefonski imenik

Vremenska napoved

Tečajna lista

 

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije - zadnja sprememba: 18. avgust 2008