|
Obvestilo 18. avgust 2008:
Zaradi toplega in nevihtnega vremena so se konec junija in v
začetku julija pojavila znamenja okužb hruševega ožiga na
jablanah, hruškah in kutinah na območjih, kjer se je bakterija v
preteklosti že pojavila, t. j. v aktivnih žariščih in na
ustaljenem območju. 10. julija 2008 je bila tako izdana nova
odločba o določitvi mej okuženega in nevtralnega območja ter
žarišč okužbe s hruševim ožigom, kjer sta bili potrjeni dve novi
žarišči okužbe: Komenda in Latkova vas, ter
razširitev aktivnega žarišča Dolenja vas (Prebold).
Zaradi zagotavljanja pridelave v sadnih in okrasnih drevesnicah
sta bili vzpostavljeni še dve nevtralni območji:
Dobrova-Polhov Gradec in
Maribor,
kjer bo potekal intenzivnejši nadzor hruševega ožiga.
- Z novo odločbo z dne 24. julija 2008 so bila na novo
določena naslednja žarišča okužbe: Kozjak nad Pesnico,
Zgornje Prebukovje, Paka pri Velenju in
razširitev aktivnega žarišča Bukovica (Nova
Gorica).
- Z novo odločbo z dne 18. avgusta 2008 so bila na novo
določena naslednja žarišča okužbe: Gorišnica, Paka
pri Velenju, Škale in Noršinci.
Nevarnost lokalnega širjenja je največja zlasti v okolici
večjih nasadov, kjer je gostota gostiteljskih rastlin večja, ter
ohišnicah in vrtovih v bližini aktivnih žarišč. Posebej ogroženi
so intenzivni sadovnjaki jablan in hrušk. Ko je okužba enkrat v
intenzivnem nasadu, lahko pričakujemo stalne težave pri
pridelavi, saj učinkovitih sredstev za preprečevanje okužb ni.
Okužbe so močnejše v tistih nasadih, kjer je rast poganjkov
intenzivnejša. Cvetnih okužb pa v letošnjem letu skoraj ni bilo.
V tem času se okužbe pojavljajo v obliki venenja vršičkov
poganjkov in rjavenja listov (zlasti listnih pecljev in žil).
Zato je potrebno redno pregledovati nasade jablan in hrušk in
gostiteljske rastline v njihovi okolici. Redno pregledujemo tudi
travniške nasade in ohišnice ter gostiteljske rastline v
okrasnih zasaditvah. Še posebej smo pozorni na pojav bolezenskih
znamenj po neurjih s točo. Pozorni naj bodo tudi sadjarji na
območjih, kjer v zadnjih letih niso bile ugotovljene okužbe,
predvsem na območju Dolenjske, Bele Krajine in Posavja.
Na okuženem območju, kjer se je hrušev ožig ustalil, ter v
žariščih okužbe in njihovi okolici neugodne vremenske pojave kot
so toča, nevihte in večja neurja povzročajo poškodbe na
gostiteljskih rastlinah, ki so vstopna mesta za bakterijo, ki se
potem hitro razširijo proti vršičku poganjka. Na poganjkih in
plodičih je večkrat navzoč tudi kužen bakterijski izcedek, ki je
ob vetru in dežju vir raznosa na kratke razdalje - na sosednja
drevesa. Zato je priporočljiva uporaba bakrovih pripravkov v
nizkih odmerkih, ki zavira razmnoževanje bakterij te s tem delno
prepreči nove okužbe, vendar je zelo pomembno, da ga na rastline
nanesemo takoj po toči ali neurju. Če je le mogoče, opravimo
tretiranje v času, ko je listje suho. V tem času je od bakrovih
pripravkov dovoljena le uporaba pripravka CUPRABLAU Z in sicer v
odmerku do 0,06%. Intenzivni sadjarji dobijo natančnejše napotke
pri območnem zavodu, kjer deluje prognostična služba za varstvo
rastlin.
V nasadih za pridelavo plodov je potrebno ravnati v skladu s
predpisanimi higienskimi ukrepi. Orodje razkužimo s plamenom,
varekino ali alkoholom, odstranjene okužene poganjke pa sežgemo,
da preprečimo raznos bakterij. Odžagane dele vej in debel,
debelejših od 10 cm, posušimo in uporabimo za kurjavo ali drug
namen. V primeru prevoza materiala do mesta uničenja je treba
paziti, da da se okužen material ne izgubi ali da med vožnjo ne
pride v stik z zdravimi rastlinami. Stroje in opremo operemo z
visokotlačno parno napravo.
V primeru odkritja bolezenskih znamenj izven okuženega
območja, kjer se je hrušev ožig ustalil, je potrebno obvestiti
pristojno Fitosanitarno inšpekcijo, javno službo za varstvo
rastlin ali na dežurno številko Fitosanitarne uprave Republike
Slovenije 041/354 405. Več informacij o bolezenskih
znamenjih in okuženih območjih dobite na spletnih straneh
Fitosanitarne uprave Republike Slovenije (http://www.furs.si/svn/zvr/hr_ozig.asp).
Fitosanitarna uprava RS
Furs.mkgp@gov.si
|