DOMOV  | OBVESTILA  |  OBRAZCI  PREDPISI  | RAZPISI  | SODELAVCI  |  O STRANI  |  IŠČI  |  POVEZAVE   |  KATALOG INF. JAVNEGA ZNAČAJA  |                  ENGLISH
FURS
REGISTRI in EVIDENCE
URNIKI: izobraževanja, testiranja
OBRAZCI
POSEBNA OBVESTILA
PREDPISI SI
PREDPISI EU
KONVENCIJE
PUBLIKACIJE
Prireditve/Conferences
ZADOVOLJSTVO STRANK
FSI
MKGP

Upravne naloge  |  Zakonodajne naloge  |  Koordinacija varstva rastlin  |  Mednarodno sodelovanje  |  Strokovne informacije  |  Posebni nadzori


 

Sektor za zdravstveno varstvo rastlin 

 

 

IV. MEDNARODNO SODELOVANJE


Republika Slovenija je postala članica več mednarodnih organizacij in podpisnica več konvencij v okviru teh organizacij:

  • Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO)

  • Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO)

  • Svetovne trgovinske organizacije (WTO)

 

Področje zdravstvenega varstva rastlin zahteva izrazito mednarodno sodelovanje:

  • Država Slovenija kot podpisnica Konvencije o varstvu rastlin (International Plant Protection Convention - IPPC) sodeluje na zasedanjih ICPM - komisije za fitosanitarne ukrepe. Šesto zasedanje komisije ICPM je bilo od 29. marca do 2. aprila 2004 v Rimu, na sedežu FAO organizacije. Na zasedanju so bile delegacije preko 100 držav, kot opazovalci pa so bili predstavniki regionalnih organizacij za varstvo rastlin (EPPO, NAPPO, COSAVE...), WTO, EU in mednarodnih strokovnih združenj. Prenovljeno besedilo IPPC, ki je bilo sprejeto na FAO konferenci l. 1997, je omogočilo ustanovitev komisije za fitosanitarne ukrepe (Interim Commission on Phytosanitary Measures -ICPM), ki bo do oblikovanja novega delovnega telesa (CPM) služila kot skupno vodilno telo za usklajevanje interesov in oblikovanje standardov na fitosanitarnem področju. Sestaja se letno. Člani komisije ICPM so predstavniki držav, podpisnic konvencije in se skupaj s sekretariatom konvencije dogovarjajo za prioriteto sprejemanja mednarodnih standardov.

  • Svetovna trgovinska organizacija (WTO), ki je s 1.1. 1995 zamenjala dotedanji Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT), naj bi še pospešila mednarodno trgovino. Slovenija je ta sporazum z zakonom ratificirala 20. junija 1995 in postala izvirna članica WTO s 30. julijem 1995. Odprte meje mednarodne izmenjave blaga se na podlagi sprejetih in že veljavnih sporazumov, med njimi je tudi Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS) v okviru WTO, ki je za Slovenijo obvezujoč od 30. julija 1995 dalje, še bolj odpirajo. Države podpisnice WTO, med njimi tudi Slovenija, se s tem sporazumom zavezujejo, da z ukrepi na področju fitosanitarne in veterinarske zaščite ne bodo po nepotrebnem ovirale mednarodne trgovine. Fitosanitarnim organom in službi za varstvo rastlin držav podpisnic se zato nalagajo še večje odgovornosti. Kot pogoj za enakopravno vključevanje v mednarodno trgovino je vzpostavitev nadzora nad zdravstvenim stanjem rastlin, s katerimi se trguje. V tem sporazumu je določeno, da morajo države članice svoje fitosanitarne ukrepe (nadzor in metode dela) zasnovati na mednarodnih standardih, kot so standardi na podlagi Mednarodne konvencije o varstvu rastlin-IPPC-(Rim, 1954, 1979 in 1991) ali standardi, sprejeti v okviru regionalnih organizacij za varstvo rastlin, ki delujejo znotraj Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (npr. EPPO).

  • Mednarodna konvencija o varstvu rastlin - IPPC in pod njenim okriljem delujoče regionalne organizacije, kot je Evropska in mediteranska organizacija za varstvo rastlin - EPPO, ter SPS v okviru WTO, ki je za Slovenijo obvezujoč od 30. julija 1995 dalje, še bolj odpirajo meje mednarodne izmenjave blaga. Države podpisnice WTO, med njimi tudi Slovenija, se s tem sporazumom zavezujejo, da z ukrepi na področju fitosanitarne in veterinarske zaščite ne bodo po nepotrebnem ovirale mednarodne trgovine. Fitosanitarnim organom in službi za varstvo rastlin držav podpisnic se zato nalagajo še večje odgovornosti. Kot pogoj za enakopravno vključevanje v mednarodno trgovino je vzpostavitev nadzora nad zdravstvenim stanjem rastlin, s katerimi se trguje. V tem sporazumu je določeno, da morajo države članice svoje fitosanitarne ukrepe (nadzor in metode dela) zasnovati na mednarodnih standardih, kot so standardi na podlagi Mednarodne konvencije o varstvu rastlin-IPPC-(Rim, 1954, 1979 in 1991) ali standardi, sprejeti v okviru regionalnih organizacij za varstvo rastlin, ki delujejo znotraj Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (npr. EPPO).

 

 

 

FITO-INFO

EPPO

FAO-IPPC

WTO-SPS

EFSA-ZVR

EFSA-FFS

Zakonodaja EU

SLO sortna lista 2011

EU sortna lista

OECD - sorte

ISTA

CPVO

UPOV

Vlada RS

MKGP

Društvo za varstvo rastlin

Telefonski imenik

Vremenska napoved

Tečajna lista