Opisna sortna lista za koruzo 2007 je prva iz zbirke: Opisna sortna lista Republike Slovenije, ki jo je skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije pripravila in izdala Fitosanitarna uprava Republike Slovenije.

Namen priprave opisne sortne liste (OSL) za koruzo 2007 je bil zbrati, in strokovno ovrednotiti rezultate sortnih poskusov s koruzo, ki so se izvajali v postopku vpisa v sortno listo in v posebnem preizkušanju sort koruze na različnih lokacijah in za različne namene uporabe koruze.

V OSL za koruzo 2007 so za posamezno sorto na pregleden način zbrani in prikazani podatki o dolžini rastne dobe, višini in kakovosti pridelka, o odpornosti na bolezni in škodljivce, primernosti za pridelovanje v posameznih ekoloških območjih Slovenije oziroma za različne namene pridelovanja in uporabe pridelka.

Pšenica je v Sloveniji najpomembnejše strno žito. Za njeno pridelovanje namenimo vsako leto približno 18 % vseh razpoložljivih njivskih površin. Zato je Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, kot drugo iz zbirke Opisna sortna lista Republike Slovenije pripravila in izdala Opisno sortno listo (OSL) za pšenico 2008.

V OSL za pšenico 2008 so  opisane ozimne sorte pšenice po pomembnejših agronomskih in gospodarsko pomembnih lastnostih: višini rastlin, dolžini rastne dobe, višini pridelka, odpornosti na bolezni in škodljivce, odpornosti proti poleganju in po tehnološki kakovosti, ki je podlaga za razvrstitev pšenice v kakovostne razrede.

Podatki o sortah so zbrani in prikazani po posameznem poskusnem mestu in zbirno. Sorte so v tabelah razvrščene po abecednem vrstnem redu znotraj posameznih kakovostnih razredov.

Opisna sortna lista (OSL) za koruzo 2009 je tretja opisna sortna lista, ki jo je skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije pripravila in izdala Fitosanitarna uprava. V njej so zbrani podatki o gospodarsko pomembnih lastnostih hibridov koruze za zrnje, ki so se v obdobju od 1995 do 2008 preizkušali najmanj štiri leta v okviru postopka vpisa sort v slovensko sortno listo (preizkušanje VPU) in posebnega preizkušanja sort (PPS) kmetijskih rastlin.

Za vsak hibrid koruze so poleg splošnih podatkov prikazane naslednje lastnosti: vlaga zrnja, višina rastlin, višina do storža, lom in poleg rastlin, bolezni storža, pridelek, okužba z bulavo snetjo in koruzno progavostjo ter ocena napada koruzne vešče in koruznega molja. Podatki o lastnostih hibridov so prikazani v zbirni tabeli za zrelostni razred (FAO 100-270, 270-500, 500-700) in za posamezno lokacijo, kjer so se hibridi preizkušali (Jablje, Rakičan, Maribor, Ajdovščina, Bilje).

Hmelj je v Sloveniji pomembna kmetijska rastlina. Na več kot 1500 ha se pridelujejo skoraj izključno slovenske sorte hmelja, več kot 90 % pridelanega hmelja pa se izvozi na svetovno tržišče. Zato je Fitosanitarna uprava skupaj z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pripravila in izdala Opisno sortno listo (OSL) za hmelj kot četrto iz zbirke Opisna sortna lista.

Sorto hmelja opredeljujejo morfološke značilnosti in pridelovalne lastnosti, kot so odpornost na bolezni, količina in kakovost pridelka ter skladiščna obstojnost. Za uspešno pridelavo hmelja pa je ključnega pomena njegova pivovarska vrednost, ki je odvisna predvsem od vsebnosti grenčičnih in aromatičnih sestavin v storžkih.

Namen priprave opisne sortne liste (OSL) za hmelj 2009 je bil zbrati, in strokovno ovrednotiti rezultate sortnih poskusov, ki so se na različnih lokacijah izvajali v postopku vpisa v sortno listo in v posebnem preizkušanju sort hmelja. V OSL za hmelj 2009 so za posamezno sorto na pregleden način zbrani in prikazani podatki o pridelovalnih lastnostih, kot so čas rezi in tehnološka zrelost, višina pridelka odpornost na bolezni in škodljivce, ter o njeni pivovarski vrednosti.