|
10. Scirrhia pini Funk in Parker
-
RDEČA PEGAVOST (OBROBLJENOST) BOROVIH IGLIC |
rastline
Pinus L. za saditev, razen semena |
|
SINONIM |
|
Scirrhia pini |
SISTEMATIKA |
|
Fungi
Ascomycota
Dothideomycetes
Dothideomycetidae
Capnodiales
Mycosphaerellaceae
Mycosphaerella |
GOSTITELJSKE RASTLINE
Karantenski škodljivi organizem na boru. Glavni gostitelji: črni
bor (Pinus nigra), Pinus radiata.
Ostali gostitelji: duglazija, navadni macesen. |
|
Pinus nigra
Pinus radiata
Larix decidua
Pinus caribaea
Pinus contorta
Pinus halepensis
Pinus muricata
Pinus pinea
Pinus ponderosa
Pinus sylvestris
Pinus thunbergii
Pseudotsuga
menziesii
Pinus
Picea abies |
črni bor
navadni macesen
alepski bor
pinija
rdeči bor
bor
duglazija
navadna smreka
|
POTI PRENOSABolezen se
prenaša s pomočjo dežja, insektov, tudi z orodjem. Na daljše
razdalje se prenaša na okuženih rastlinah ali s semenom. Na
rastlinah bora za saditev se nadzira navzočnost Scirrhia
pini pri uvozu iz tretjih držav. |
|
RASTLINE: Pinus |
OPIS IN GOSPODARSKI POMEN |
|
Prvi bolezenski znaki se začnejo pojavljati na starejših iglicah
(ne na toletnih), prvi znaki so svetlo zelene ali rumeno zelene
pege oz. pasovi. Kasneje se razvijejo pasovi, široki od 1 do 3
mm, ki objamejo celo iglico in so rjave do opečno rdeče barve.
Iglice nad okuženim mestom se posušijo, sčasoma se posušijo cele
iglice. Po 1 do 3 letih iglice odpadejo. Če iglice odpadajo več
let zapored, ostanejo na drevesu le toletne iglice. Drevo
sčasoma lahko propade. |
RAZŠIRJENOST |
|
Bolezen izvira iz Amerike, od koder se je razširila na vse
kontinente. V Evropi je navzoča v Franciji, Nemčiji, Švici,
Avstriji, Španiji, na Portugalskem, v Jugoslaviji, Bolgariji,
Romuniji in Italiji. V Sloveniji ni navzoča. |
UVRSTITEV NA KARANTENSKO LISTO |
|
II.A2 |
POSEBNE ZAHTEVE |
|
Za izdajo rastlinskega potnega lista ni opredeljenih posebnih
zahtev, razen, da morajo biti rastline ob premeščanju neokužene. |