|
|
Slovenski
predpisi | EU predpisi |
EPPO standardi |
FAO predpisi - IPPC
| WTO predpisi
SEZNAM II.A.II (status A2)
glej razlago pri Direktivi
Sveta 2000/29/ES
|
3. Erwinia amylovora (Burr.) Winsl.
et al. -
HRUŠEV OŽIG |
rastline
Amelanchier Med., Chaenomeles Lindl.,
Cotoneaster
Ehrh., Crataegus L.,
Cydonia Mill.,
Eriobotrya
Lindl., Malus Mill.,
Mespilus L.,
Photinia
davidiana (Dcne.) Cardot,
Pyracantha Roem.,
Pyrus L. in Sorbus L. za saditev, razen semena |
|
SISTEMATIKA |
|
Bacteria
Gracilicutes
Enterobacteriaeae
Erwinia |
|
GOSTITELJSKE RASTLINE
Karantenski škodljivi organizem za jablano, hruško, šmarno
hrušico, japonsko kutino, panešpljo, glog, kutino, japonsko
nešpljo, nešpljo, stranvezijo, ognjeni trn in jerebiko. Okužuje
predvsem rastline iz družine rožnic. |
|
Cotoneaster
bullatus
Cotoneaster
dammeri
Cotoneaster
lacteus
Cotoneaster
lucidus
Cotoneaster
microphyllus
Cotoneaster
moupinensis
Cotoneaster
salicifolius
Cotoneaster x
watereri
Crataegus monogyna
Crataegus
oxyacantha
Malus domestica
Pyracantha
crenatoserrata
Pyrus communis
Sorbus aria
Stranvaesia
davidiana
Amelanchier
alnifolia
Amelanchier
canadensis
Cydonia oblonga
Eriobotrya
japonica
Mespilus germanica
Chaenomeles
Cotoneaster
Crataegus
Malus
Pyracantha
Sorbus
Pyrus
Rubus idaeus
Rosa |
panešplja
enovratni glog
navadni glog
jablana
ognjeni trn
hruška
navadni mokovec
stranvezija
šmarna hrušica
navadna kutina
japonska nešplja
navadna nešplja
japonska kutina
jerebika
malinjak
šipek
|
|
POTI PRENOSA Najpogostejši
način širjenja bolezni je okužen sadilni material in orodje,
zlasti ob rezi. Na velike razdalje se prenaša s pticami
selivkami in prometom. Na krajše razdalje pa bolezen prenašajo
dež, veter in žuželke. |
|
RASTLINE: Chaenomeles, Cotoneaster,
Crataegus, Cydonia oblonga, Eriobotrya
japonica, Malus, Mespilus germanica,
Pyracantha, Pyrus, Sorbus, Stranvaesia
davidiana
REZANO CVETJE ALI CEPIČI: Chaenomeles,
Cotoneaster, Crataegus, Cydonia oblonga,
Eriobotrya japonica, Malus, Pyracantha,
Pyrus, Sorbus, Stranvaesia davidiana |
|
OPIS IN GOSPODARSKI POMEN |
|
Bolezenska znamenja se ponavadi pojavijo v 2-4 tednih po okužbi.
Vir okužbe so kapljice izcedka, ki je lahko mlečno bel ali
oranžen. Listi na mladem poganjku ovenijo, se posušijo in
potemnijo (pri jablani temno rjave in pri hruški črne barve).
Vršiček poganjka se ukrivi kljukasto navzdol kot pastirska
palica. Prizadeti poganjki in veje so videti, kot da jih je
ožgal plamen. Cvetovi in plodovi ovenijo, se posušijo in
potemnijo. Značilno je, da posušeni cvetovi, plodovi in listi ne
odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi. Bolezen je
gospodarsko zelo pomembna za pečkarje in sicer za pridelavo
sadik in sadja ter okrasnih grmovnic, saj ne uniči le pridelka v
letu okužbe, temveč tudi rastline in s tem vso nadaljnjo
pridelavo. |
|
RAZŠIRJENOST |
|
Bolezen je navzoča na celotnem ozemlju EU z izjemo varovanih
območij. V Sloveniji je bolezen navzoča na Gorenjskem in v
okolici Maribora, ki sta izvzeta iz varovanega območja za hrušev
ožig. Posamične najdbe so bile zlasti v letu 2003 tudi v
Prekmurju, na Štajerskem, v Savinjski dolini, v Posavju, na
Dolenjskem, v Beli Krajini, na Notranjskem in v Ljubljani z
okolico. S predpisanimi ukrepi so posamične okužbe zatrte, kar
omogoča vzdrževanje varovanega območja. |
|
UVRSTITEV NA KARANTENSKO LISTO |
|
II.A2 in
II.B za varovana območja Avstrije, Estonije, Finske,
Francije, Irske, Italije, Portugalske, Slovaške, Slovenije,
Španije in Združenega kraljestva. |
|
POSEBNE ZAHTEVE |
|
Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da je
sadilni in razmnoževalni rastlinski material pridelan v skladu s
predpisano zahtevo na neokuženem območju (a) ali na drugem
območju, kjer se hrušev ožig pojavlja (b):
(a) da rastline izvirajo iz neokuženih območij, ki jih je
priznal Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin (nevtralna
in varovana območja)
(b) ali da so bile uničene rastline, na katerih so se
pojavili simptomi hruševega ožiga na mestu pridelave in v
njegovi neposredni bližini.
Tudi če je rastlinski potni list izdan v skladu z zgornjo
zahtevo (b), se rastline lahko premeščajo po vsej EU, razen v
varovana območja. Za vnos v varovana območja in premeščanje
znotraj njih potrebujejo rastlinski potni list, izdan v skladu z
eno od naslednjih zahtev:
(a) da rastline izvirajo iz varovanih območij
(b) ali da so bile rastline pridelane v "nevtralnem območju"
ali če so bile vanj prenesene, da so rasle tam vsaj v obdobju
enega leta:
- na polju znotraj uradno določenega nevtralnega
območja;
- lokacija mora biti uradno odobrena pred začetkom zadnje
popolne rastne dobe, na njej in v njenem 500 m širokem
varovalnem pasu se opravljajo redni fitosanitarni pregledi
dvakrat letno (juliju/avgustu in enkrat v septembru/oktobru);
- nevtralno območje mora biti veliko vsaj 50 km2, polja s
pridelavo pa morajo biti 1 km oddaljena od njegovega zunanjega
roba;
- na celotnem območju se izvajajo fitosanitarni pregledi
rastlin gostiteljic vsaj v 1 km pasu okoli polj vsaj enkrat med
julijem in oktobrom, vključno s testiranjem ob sumu na okužbo;
- na polju in v celotnem nevtralnem območju je treba obveščati
uradno službo o sumljivih znamenjih, okužene rastline pa morajo
biti odstranjene pod uradnim nadzorom. |
|
SLIKOVNO GRADIVO |
|
|
povezave:
|
FITO-INFO
EPPO
FAO-IPPC
WTO-SPS
EFSA-ZVR
EFSA-FFS
Zakonodaja EU
SLO
sortna lista 2011
EU
sortna lista
OECD
- sorte
ISTA
CPVO
UPOV
Vlada RS
MKGP
Društvo za varstvo rastlin
Telefonski imenik
Vremenska napoved
Tečajna lista
|
FURS
