 |
 DOMOV | OBVESTILA | OBRAZCI | PREDPISI | RAZPISI | SODELAVCI | O STRANI | IŠČI | POVEZAVE | KATALOG INF. JAVNEGA ZNAČAJA | ENGLISH |
|
Posebni nadzor koruznega hrošča
(Diabrotica virgifera virgifera LeConte)
Evropska komisija je v oktobru 2003 sprejela odločbo o nujnih ukrepih za preprečitev širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti (Commission Decision on emergency measures to prevent the spread within the Community of Diabrotica virgifera Le Conte). Slovenija je bila kot država članica dolžna upoštevati odločbo od 1. maja 2004 dalje. Ena od glavnih zahtev evropske Komisije je, da se intenzivira spremljanje koruznega hrošča s feromonskimi vabami in lovnimi pastmi. Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/0421/04, 106/06 in 22/09) upošteva Odločbo komisije 2003/766/ES s spremembami o nujnih ukrepih za preprečitev širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti. Pravilnik predpisuje fitosanitarne ukrepe za preprečitev širjenja koruznega hrošča v razmejenih napadenih območjih, sistematično raziskavo zastopanosti koruznega hrošča ter obveščanje in poročanje. Organizacijo uradnega spremljanja vodi pooblaščeni laboratorij (Kmetijski inštitut Slovenije).
POROČILO O POSEBNEM NADZORU ZA LETO 2009
Posebni nadzor koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera izvajamo zaradi spremljanja navzočnosti in izvajanja ukrepov za omejevanje širjenja v okviru zadrževalnega programa v skladu z Odločbo Evropske komisije 2003/766/ES s spremembami. V letu 2009 se je monitoring izvajal na 174 lokacijah po Sloveniji, kjer pridelujejo koruzo, kar je 40 manj kot v letu 2008 (214 lokacij). Koruzni hrošč se je razširil skoraj na vsa pridelovalna območja Slovenije. Koruzni hrošč se ni ulovil na 15 lokacijah postavitve vab. Za razmejitev območij napada in zadrževalne ukrepe je FURS že v letu 2008 izdala odločbo, s katero je celotno ozemlje Slovenije določila kot napadeno območje, kjer so z nacionalnim pravilnikom predpisani ukrepi obvladovanja tega škodljivca (kolobar, tretiranje z insekticidi ali drugimi ukrepi oziroma posegi, ki dosežejo podobno raven obvladovanja tega škodljivca).
Prvi osebki koruznega hrošča so bili v letu 2009 ulovljeni konec julija na območju Prekmurja v Lendavi. Vsota efektivnih temperatur zraka je bila takrat 459°C nad temperaturnim pragom 11 °C oziroma 313 °C nad temperaturnim pragom 12,7 °C. Skupni ulov hroščev je naraščal in dosegel vrh v 32 tednu avgusta (3. - 9.8.), ko je bilo na feromonske vabe povprečno ulovljenih 57 hroščev/lokacijo. Na tej podlagi je bila določena tudi napoved roka tretiranja hroščev. Vsota efektivnih temperatur zraka je v tem času presegla 800 °C nad temperaturnim pragom 11 °C oziroma 600 °C nad temperaturnim pragom 12,7 °C. Drugi, manjši nalet hroščev je bil ugotovljen v 36 tednu (31.8-6.9). Takrat se je na vabe povprečno ulovilo 40 hroščev/lokacijo. Naraščala je tudi temperatura zraka in tal. Nato je sledilo upadanje v številčnosti vrste. Še vedno so bili konec septembra ulovljeni po 3 hrošči na lokacijo. Nekaj hroščev je bilo ulovljenih še oktobra. Skupno je bilo v letu 2009 ujetih povprečno 266 hroščev/lokacijo, večino v severovzhodni Sloveniji blizu slovensko-madžarske in slovensko-hrvaške meje. Številčnost hroščev je močno narasla na zahodu države.
Monitoring ni več podlaga za razmejevanje novih območij z ukrepi, saj so ukrepi predpisani za celotno pridelovalno območje, zato je tudi z manjšim številom opazovalnih mest mogoče spremljati gibanje populacije. FURS poskrbi tudi za kontrolo izvedbe predpisanih ukrepov pridelovalca za zatiranje koruznega hrošča, s prostorsko GIS analizo (pooblaščeni izvajalec KIS) izvedbe kolobarja v pridelavi koruze na podlagi podatkov Agencije RS za kmetijske trge.
Pridelovalec lahko:
Po podatkih GIS analiz se je v letih 2004 do 2008 delež monokulture v severovzhodni Sloveniji, kjer se je hrošč najprej pojavil in je najbolj intenzivna pridelava koruze, padel z 28% na manj kot 5%. Te podatke so potrdila preverjanja FSI na terenu samem. Od naključno pregledanih 1802 njiv s koruzo v letu 2008 jih je 1701 uporabilo samo kolobarjenje ali kolobarjenje s tretiranim semenom, le 98 njiv (4,3%) pa je imelo koruzo na isti njivi kot preteklo leto, a ni uporabilo škropljenja. Delež monokulture koruze je bil tudi v letu 2009 okoli 5%.
Kljub navzočnosti koruznega hrošča na skoraj celotnem pridelovalnem območju koruze v Sloveniji smo z ukrepi uspeli zadržati naraščanje populacije škodljivca, tako tudi na območjih, kjer je koncentracija pridelave koruze največja, ni prišlo do prerazmnožitve. Zato gospodarske škode na koruzi tudi v letu 2009 ni bilo.
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||
FURS
