posebni nadzor - verticilium 2009

FURS

REGISTRI in EVIDENCE

URNIKI: izobraževanja, testiranja

PUBLIKACIJE

Prireditve/Conferences

ZADOVOLJSTVO STRANK

FSI

MKGP

Posebni nadzor hmeljeve uvelosti

(Verticillium albo-atrum in Verticillium dahliae)

Hmeljeva uvelost je ena od gospodarsko najpomembnejših bolezni hmelja. Povzročata jo glivi Verticillium albo-atrum in Verticillium dahliae, ki spadata med karantenske parazite prevodnega sistema hmelja in mnogih drugih širokolistnih rastlin. Odkar se je leta 1997 v Sloveniji pojavila v smrtonosni obliki za rastline hmelja, se hmeljarji in fitosanitarna služba trudijo obvladati njeno širjenje in s tem ohraniti pridelavo hmelja.

Sistematični nadzor in izvajanje fitosanitarnih ukrepov v Sloveniji poteka v skladu z določbami Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium albo atrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (Uradni list RS, št. 65/01, 117/02 in 21/07) in Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja (Uradni list RS 21/07. 19/08 in 12/10). V posebni nadzor so vključeni pregledi hmeljišč, vzorčenje, laboratorijske analize na prisotnost gliv V. albo-atrum in V. dahliae in strokovna podpora, ki vključuje predvsem koordinacijo nadzora, izdelavo strokovnih mnenj in razvoj geografskega informacijskega sistema.

KRONOLOGIJA POJAVA BOLEZNI

V letu 1974 je Marta Dolinar v Sloveniji prvič identificirala blago obliko hmeljeve uvelosti, ki je bila posledica okužb z omenjenima glivama. Obolela je večina nasadov kultivarja Aurora, a je v naslednjih letih okužba pojenjala in se pojavljala le še občasno v nekaterih nasadih kultivarjev C-generacije. Ker se bolezen lahko širi na večje razdalje ravno s sadikami, nabranimi od okuženih rastlin, je takratni Inštitut za hmeljarstvo redno pregledoval matična hmeljišča za nabiranje sadik in pred sajenjem tudi sadike. Blaga oblika hmeljeve uvelosti sicer ne povzroča propada rastlin, znižuje pa njihovo vitalnost in s tem pridelek, zato je trajni nasad, ki se koristi 15 let in več, zelo pomembno zasnovati s kvalitetnimi in zdravimi sadikami. Nadzor zdravstvenega stanja hmelja pa se je razširil iz matičnih hmeljišč na proizvodna po letu 1997, ko je bilo na Gomilskem odkrito prvo žarišče letalne (smrtonosne) oblike hmeljeve uvelosti Verticillium albo-atrum.

Iz prvega žarišča se je bolezen hitro širila v zahodnem delu Savinjske doline na ostala hmeljišča neodvisno od posajenega kultivarja. K temu je pripomogla visoka gostota hmeljišč in občutljivost domačih kultivarjev. Fitosanitarni ukrepi, kot sta izkop hmelja in uvedba 4-letne karantenske premene, je okužbo z letalno obliko leta 1999 omejila na območje Gomilskega, v letih 2000 in 2001 pa so bila odkrita žarišča tudi na območjih krajev Poljče, Tabor, Prekopa in Vransko. Situacijo je v letu 2002 možno poslabšalo prikrivano in nepravočasno odkrito žarišče pri Kapli vasi (19 ha), od koder se je okužba razširila tudi na sosednja, celo matična hmeljišča. Na druga pomembnejša hmeljarska območja na Koroškem in Štajerskem se letalna oblika hmeljeve uvelosti zaradi fitosanitarnega nadzora zaenkrat ni zanesla. Na Koroškem se sicer pojavlja blaga oblika hmeljeve uvelosti. Na okuženih območjih je hmeljeva uvelost v 8 letih skupno prizadela več kot 180 ha hmeljišč, od katerih jih je bilo zaradi visoke stopnje okuženosti uničenih skoraj polovica.

POROČILO O POSEBNEM NADZORU ZA LETO 2009

Hmeljeva uvelost, ki jo povzročata glivi Verticillium albo-atrum in Verticillium dahliae na hmelju, je karantenska bolezen, ki povzroča odmiranje hmelja in trajnejšo infestacijo zemljišča, kjer se razvije. Od leta 2001 se v Sloveniji izvaja stalni sistematični nadzor za obvladovanje letalne oblike hmeljeve uvelosti na podlagi Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium albo atrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (Uradni list RS, št. 65/01, 117/02 in 21/07) in Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja (Uradni list RS 21/07, 19/08 in 12/10).

Posebni nadzor hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata obe glivi, izvaja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) in je v letu 2009 zajemalo sistematične vizualne preglede hmeljišč v času od 1. junija do 15. septembra, vzorčenja in laboratorijske analize (IHPS) ter nadzor karantenskih premen, deponiranja hmeljevine iz okuženih hmeljišč in sprotnega uničevanja obolelih rastlin (FSI). V tem obdobju je bilo opravljenih 291 analiz odvzetih vzorcev - t.j. za 56% več kot leta 2008 (2008: 186, 2007: 240), pri čemer je bila prisotnost glive Verticillium albo-atrum potrjena pri 269 vzorčenih rastlinah. Pri ostalih vzorcih je bila največkrat potrjena prisotnost gliv iz rodu Fusarium spp. ali pa prisotnosti škodljivih organizmov ni bila ugotovljena. Ugotovljena je pogosta reinfekcija nasadov, sajenih na zemljišča v premeni, sadike v premeščanju pa niso bile okužene.

Prve obolele rastline so bile že konec junija 2009 odkrite v že okuženih hmeljiščih, v katerih je obseg žarišč zajel le posamezne obolele rastline, ki so se večinoma pojavljale v neposredni bližini mest starih žarišč. V letu 2009 so bila ponovno ugotovljena nova obsežnejša žarišča letalne oblike hmeljeve uvelosti na območju Gotovelj, Poljč, Pariželj in Letuša. Bolezen je bila na novo potrjena v 11 hmeljiščih v skupni velikosti 10,9 ha, pri čemer je bilo potrebno zaradi prevelike stopnje okuženosti uničiti skoraj polovico površin (3,23 ha). V ostalih nasadih, ki imajo status okuženega hmeljišča iz preteklih let (18 hmeljišč; v skupni izmeri 57,7 ha) je bila bolezen potrjena v 11 hmeljiščih, v katerih so bile odkrite posamezne okužene rastline v bližini mest lokalnih eradikacij. Zaradi vsakoletnega napredovanja bolezni je bilo potrebno v treh takšnih hmeljiščih izvesti delno uničenje nasadov v skupni odmeri 1,95 ha. Pri pregledu površin, ki so bila ponovno zasajena s hmeljem po izvajanju karantenskih premen, je bila bolezen ponovno odkrita v hmeljišču Komasacija 2, ki je bilo uničeno v letu 1999 in ponovno posajeno leta 2004 s sorto Aurora. Prav tako je bila okužba ugotovljena v delu okuženega hmeljišča Kaplja vas 11, ki je bilo delno uničeno v letu 2000 in ponovno zasajeno leta 2006. Okužbe po ponovni zasaditvi nasadov so bile ugotovljene pri skupno 5 hmeljiščih, vendar zaenkrat v obliki posameznih rastlin. Letalna oblika bolezni je bila v letu 2009 potrjena v 23 hmeljiščih, ki zajemajo 71,11 ha površin. Pojav blage oblike verticilijske uvelosti hmelja je bil ugotovljen v obliki posameznih rastlin v dveh hmeljiščih na območju Koroške, pri čemer hmeljišče z imenom Ledina predstavlja novo žarišče. Skupna ocena stanja je potrdila pričakovan pojav obolelih rastlin v že okuženih nasadih, ki so se pojavile v približno polovici hmeljišč. Nepričakovano pa je bilo odkritje novih večjih žarišč, ki so bila v začetni fazi posledica pričakovanega širjenja na okuženih območjih, kasneje pa močno razširjena zaradi neupoštevanja fitosanitarnih ukrepov in sajenja okuženega sadilnega materiala.

V letu 2009 je IHPS pripravil seznam odlagališč in mest termične obdelave hmeljevine za vsako okuženo hmeljišče in ob tem opravljena seznanitev hmeljarjev z obsegom pojava te bolezni v letu 2009. Pri analizi stanja karantenskih premen je bilo ugotovljeno, da je bilo od leta 1998 uničenih 112,28 ha hmeljišč (brez upoštevanja lokalnih eradikacij), od katerih 102,57 ha predstavljajo površine na katerih se je iztekla 4 letna karantenska premena. Od teh je do leta 2009 ponovno zasajenih 72,46 ha, večinoma z občutljivimi sortami.

Ugotovljena je pogosta reinfekcija nasadov, sajenih na zemljišča v premeni. Slabšanje zdravstvenega stanja hmeljišč in širjenje hmeljeve uvelosti narašča tudi zaradi vedno večjega deleža samooskrbe pridelovalcev s potaknjenci iz zdravstveno nepreverjenih hmeljnih nasadov. Certificirane in druge uradno pregledane sadike v premeščanju niso bile okužene, zato je nujno, da pri obnovi nasadov pridelovalci zahtevajo sadike z rastlinskim potnim listom.