VII. RASTLINSKI GENSKI VIRI ZA PREHRANO IN KMETIJSTVO

1. Zakonska podlaga

Področje rastlinskih genskih virov je regulirano z naslednjimi zakoni:

Zakon o kmetijstvu (ZKme - UPB1, Uradni list RS, št. 51/06);
Zakon o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (Uradni list RS, št. 100/05 z dne 10.11.2005)

ZAKONODAJA SI: Rastlinski genski viri

2. Rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo

Rastlinski genski viri (RGV) za prehrano in kmetijstvo imajo posebne lastnosti in značilnosti in jim v zadnjem obdobju zaradi sprememb tradicionalnega načina kmetovanja grozi, da se bo zmanjšalo njihovo število ali lahko celo izginejo (genska erozija). Rastlinski genski viri so nepogrešljiva surovina za izboljševanje gojenih rastlin s klasičnim žlahtnjenjem rastlin ali sodobno biotehnologijo in so bistvenega pomena za prilagajanje nepredvidljivim spremembam v okolju ter za prihodnje potrebe človeštva. Rastlinski genski viri, še posebej avtohtone, domače in stare sorte kmetijskih rastlin, so nenazadnje del naše kulturne dediščine, ki jo je treba ohraniti našim potomcem.

2.1 Rastlinski genski viri v Republiki Sloveniji

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je leta 1995 imenovalo Komisijo za pripravo in izvajanje programa Slovenska rastlinska genska banka (SRBG) in tako ustanovilo rastlinsko gensko banko. SRGB je programske narave in združuje usklajene programe ohranjanja in proučevanja RGV na Kmetijskem inštitutu Slovenije iz Ljubljane, Biotehniški fakulteti, Oddelku za agronomijo iz Ljubljane in Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Žalca. Posamezni skrbniki (kuratorji) iz navedenih organizacij so odgovorni za posamezne vrste kmetijskih rastlin. Izdelana so merila za vrednotenje posameznih del, sprejetih v programu, ki zajema ohranjanje, proučevanje po deskriptorjih, razmnoževanje, pripravo semena za dolgotrajno hranjenje v centralni genski banki in delovni zbirki za srednje ali kratkoročno hranjenje, vnos podatkov v podatkovno zbirko in vodenje v registru.

V program SRGB so vključene vse slovenske sorte kmetijskih rastlin, ki so bile v preteklosti vpisane v sortno listo, slovenske avtohtone populacije, in stare sorte, linije in kloni, vzgojeni iz avtohtonih rastlin ali pomembni za žlahtnjenje, ekotipi travniških rastlin in divji sorodniki gojenih rastlin iz naravnih rastišč. Trajni nasadi hmelja, vinske trte, sadnih rastlin ter nekaterih zdravilnih in aromatičnih rastlin, vključeni v zbirke SRGB, se nahajajo na različnih območjih v Sloveniji. In vitro se ohranjajo genski viri krompirja, nekaterih sadnih rastlin, hmelja ter nekaterih zdravilnih in aromatičnih rastlin.

V SRGB deluje enoten dokumentacijski in informacijski sistem, ki je po internetu povezan z mednarodnimi podatkovnimi bazami v okviru evropskega projekta EPGRIS. Enotni dokumentacijski sistem zajema osnovne deskriptorje za rastline (multi crop passport descriptors), ki so namenjeni za izdelavo osnovne podatkovne zbirke vzorcev rastlinskih genskih virov. Za zbiranje in obdelavo florističnih in analitičnih podatkov o zdravilnih in aromatičnih rastlinah so na Biotehniški fakulteti izdelali podatkovno zbirko MEDPLANT.

3. Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo

Mednarodno pogodbo o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (International Treaty on Plant Genetic Resources for Food and Agriculture - ITPGRFA) je več let pripravljala medvladna konferenca v okviru Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Mednarodno pogodbo je sprejela konferenca FAO v Rimu na svoji 31. seji 3. novembra 2001 z resolucijo št. 3/2001.

besedilo pogodbe

Mednarodna pogodba je začela veljati 29. junija 2004. Evropska skupnost je kot članica FAO podpisala mednarodno pogodbo leta 2002 in jo odobrila s Sklepom Sveta 2004/869/ES dne 24. februarja 2004.

sklep o odobritvi mednarodne pogodbe slo en

Republika Slovenija je ratificirala mednarodno pogodbo septembra 2005.Trenutno je v postopku notificiranje listine o ratifikaciji generalnemu direktorju FAO. Slovenija bo postala pogodbenica 90. dan po deponiranju listine o ratifikaciji.

zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe

Namen mednarodne pogodbe je omogočanje in spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri ohranjanju in trajnostni rabi RGV za prehrano in kmetijstvo, ki imajo posebne lastnosti in značilnosti in jim v zadnjem obdobju zaradi sprememb tradicionalnega načina kmetovanja grozi, da se bo zmanjšalo njihovo število ali lahko celo izginejo.

Cilji mednarodne pogodbe so ohranjanje in trajnostna raba rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo in pravična ter enakopravna delitev koristi, ki izvira iz njihove uporabe v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti.Vse to je namenjeno za trajnostno kmetijstvo in zagotovitev prehranske varnosti.

konvencija o biološki raznovrstnosti

Svetovni akcijski načrt za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo je mednarodno dogovorjen okvir za take dejavnosti.

svetovni akcijski načrt - GPA

Vsaka pogodbenica v skladu z notranjo zakonodajo ter v sodelovanju z drugimi pogodbenicami spodbuja raziskovanje, ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo. To vključuje raziskovanje in ugotovitev stanja rastlinskih genskih virov, zbiranje rastlinskih genskih virov in spodbujanje ohranjanja zbirk in situ in ex situ.

V Sloveniji bo treba še urediti področje RGV v skladu z mednarodno pogodbo o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo. Ena od aktivnosti bo priprava dopolnjenega nacionalnega programa ohranjanja rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo.

nacionalni program

4. Drugo mednarodno sodelovanje

Slovenija je skupaj z drugimi 38 evropskimi državami enakopravna članica Evropskega skupnega programa za omrežje rastlinskih genskih virov ECP/GR, ki ga usklajuje Mednarodni inštitut za rastlinske genske vire (IPGRI) v Rimu. Podatki o nekaterih naših rastlinskih genskih virih so vključeni v poskusno evropsko podatkovno zbirko EURISCO.

Slovenija je članica Jugovzhodnega evropskega omrežja rastlinskih genskih virov (South East European Development Network on Plant Genetic Resources - SEEDNET). SEEDNET sofinancira švedska agencija za mednarodno razvojno pomoč (SIDA) in koordinira švedski center za biotsko raznovrstnost (CBM).

SLO sortna lista 2011