Če se katero od vprašanj nanaša na vas, potem ste imetnik rastlinskega ali drugega blaga, za katerega veljajo ob premeščanju oziroma uvozu v Slovenijo novi predpisi.

Republika Slovenija je prilagodila vso svojo zakonodajo pravnemu redu Evropske unije. Tako so bile tudi na področju zdravstvenega varstva rastlin v letu 2001 narejene podlage za evropsko ureditev pri varovanju rastlin pred škodljivimi organizmi. Sprejet je bil nov zakon o zdravstvenem varstvu rastlin in na njegovi podlagi podzakonski predpisi, ki omogočajo prenos evropskih načel v slovensko kmetijsko pridelavo in delno tudi v gozdarstvo. Ena izmed večjih sprememb, ki sledi iz prilagajanja Evropski uniji, je tudi uvedba registracije imetnikov rastlinskega blaga in izdaje rastlinskega potnega lista.

Rastlinski potni list predstavlja uradni dokument, ki potrjuje, da rastline in rastlinski proizvodi, ki se premeščajo oz. dajejo v promet znotraj Evropske unije, izpolnjujejo določbe, ki se nanašajo na zahteve zdravstvenega varstva rastlin. Potni list mora vsebovati predpisane podatke in je pritrjen na rastline oz. rastlinske proizvode ali na njihovo embalažo ali na vozila, s katerimi se le-ti prevažajo. Da bi imetniki predpisanega rastlinskega blaga lahko pridobili dovoljenje za izdajanje rastlinskih potnih listov, morajo biti najprej vpisani v uradni register, ki ga vodi Fitosanitarna uprava RS.

V letu 2002 je bil vzpostavljen tako imenovani FITO-register, na podlagi katerega je bilo mogoče v letu 2003 pričeti z izdajanjem rastlinskih potnih listov. K vpisu v FITO-register so zavezani tisti imetniki, ki pridelujejo, uvažajo ali distribuirajo določeno rastline oziroma rastlinske in druge proizvode, ki predstavljajo nevarnost za vnos ali širjenje karantenskih škodljivih organizmov.

To so predvsem rastline za sajenje, les in zemlja kot rastni substrat.

Kot rastline za sajenje štejemo:

• sadilni material sadnih, gozdnih in lesnatih okrasnih rastlin ter vinske trte,

• sadilni material zelenjave in zelnatih okrasnih rastlin v obliki sadik v lončkih, neposajenih sadik, potaknjencev, gomoljev, čebulic, korenik in drugih podzemnih delov za razmnoževanje,

• semenski krompir,

• sadike hmelja,

• okrasne lončnice kot sobne, balkonske ali zunanje rastline,

• nekatero seme ter

• tkivne kulture.

V FITO-register se morajo vpisati tudi imetniki, ki uvažajo rezano cvetje, novoletne jelke in druga posekana drevesca ali veje, eksotične plodove ali les, predelovalni obrati in žage, ki se ukvarjajo s kostanjevim lesom ter imetniki skladišč ali distribucijskih centrov, ki se ukvarjajo z jedilnim krompirjem. Ker je fitosanitarna nevarnost za širjenje škodljivih organizmov z rastlinami za sajenje, lesom in zemljo različna glede na vrsto rastlin in njihov izvor, je uradni nadzor potreben in upravičen le na skupinah rastlin, ki so navedene v prilogi 5 direktive sveta 2000/29/ES, ki jo povzema Pravilnik o postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (Ul. RS, št. 31/04).

Dodatno zahteva Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum (Ul. RS, št. 98/03) rastlinske potne liste za premeščanje rastlin iz rodov Chamellia spp. Rhododendron spp. (razen vrste Rhododendron simsii) in Viburnum spp.. 

Poleg zgoraj navedenih imetnikov je potreben vpis v FITO-register tudi za predelovalce, dodelovalce in izvoznike lesnega pakirnega materiala zaradi izdaje pooblastila za označevanje tega materiala v skladu z mednarodnim standardom ISPM 15 (Smernice za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini).

Vsak registrirani imetnik, ki bo izpolnjeval pogoje, se bo lahko usposobil na področju zdravstvenega varstva rastlin kot odgovorna oseba, da bo poznal predpisane zahteve in zagotavljal njihovo izpolnjevanje. V kolikor bo zaprosil za dovoljenje izdajanja rastlinskih potnih listov, bo moral opraviti posebno izobraževanje. V kolikor sam imetnik ne bo želel opravljati predpisanega tečaja ali pa za to ne bo izpolnjeval pogojev, bo tako odgovorno osebo ali najel ali zaposlil ali pa prepustil kot kooperant izdajanje rastlinskih potnih listov npr. zadrugi.

 

Obveznosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin so predvsem:

• opravljanje rednih vizualnih zdravstvenih pregledov rastlin in rastlinskih proizvodov,

• vodenje evidenc o vrsti rastlin, obsegu in času pregleda ter ugotovljenem zdravstvenem stanju,

• zagotavljanje, da niti predpisane rastline, ki jih pridelujejo, predelujejo ali uporabljajo za sajenje niti rastni substrat niso okuženi s karantenskimi škodljivimi organizmi,

• izpolnjevanje posebnih fitosanitarnih zahtev glede oskrbe, stanja in pregledov na mestu pridelave.

Mesta pridelave nadzira fitosanitarni inšpektor, ki opravlja tudi kontrolne zdravstvene preglede in po potrebi jemlje vzorce. V gozdnih drevesnicah je za nadzor zdravstvenega stanja pristojen pooblaščeni preglednik iz Gozdarskega inštituta Slovenije in dodatno gozdarski inšpektor. Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin predstavlja pri vsakem registriranem pridelovalcu, predelovalcu ali uvozniku ključno osebo pri kontaktih s pristojnim inšpektorjem oziroma preglednikom.

 

Brez izjeme morajo biti vpisani v FITO-register vsi imetniki predpisanih rastlin, če so:

• dobavitelji tržnim pridelovalcem ali predelovalcem,

• pridelovalci semenskega krompirja,

• pridelovalci rastlin za sajenje vinske trte, hmelja, koščičarjev ter jablan, hrušk in drugih rastlin, ki so gostiteljice bakterijskega hruševega ožiga Erwinia amylovora.

Od vpisa v register so lahko izvzeti majhni pridelovalci, ki predpisane rastline za sajenje pridelujejo na pokriti površini manjši od 100 m² oziroma na prostem na površini manjši od 10 arov ali če njihov dohodek iz te dejavnosti v gospodarskem letu ne presega tretjine letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Izjeme so mogoče le, če je celotna pridelava in prodaja predpisanih rastlin in rastlinskih proizvodov namenjena za samooskrbo oziroma prodajo fizičnim osebam, ki niso tržni pridelovalci. Od vpisa v register so lahko izvzeti tudi imetniki, ki se ukvarjajo z distribucijo oziroma s prodajo na drobno ali skladiščenjem, če naprej premeščajo rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, ki so že tako opremljeni z rastlinskimi potnimi listi, da so pripravljeni za prodajo končnemu uporabniku in jim zato ni potrebno izdajati rastlinskih potnih listov.

Ker so v Evropski uniji notranje meje ukinjene, se rizično rastlinsko blago, les in zemlja lahko prosto premeščajo med državami članicami kot tudi znotraj posamezne države. Da bi vendarle ohranili zadosten nadzor nad karantenskimi organizmi, izvaja služba za varstvo rastlin vsake države članice uradne preglede rastlin za sajenje na mestu pridelave v času rastne dobe, s katerimi preverja, če pridelovalci gojijo zdrav sadilni material, seme in lončnice. Da se z dejavnostjo lahko ukvarjajo, morajo biti vpisani v uraden register, kar jim tudi omogoča izdajanje rastlinskih potnih listov. Rastlinski potni list, ki potrjuje, da rastline izpolnjujejo zahteve zdravstvenega varstva rastlin, torej spremlja rastline pri premeščanju znotraj Slovenije, po vstopu v Evropsko unijo pa tudi znotraj ozemlja EU.

 

Zakonodaja

• Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin  

• Pravilnik o postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov  

• Pravilnik o pogojih za registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov

FITO-INFO

EPPO

FAO-IPPC

WTO-SPS

EFSA-ZVR

EFSA-FFS

Zakonodaja EU

SLO sortna lista 2011

EU sortna lista

OECD - sorte

ISTA

CPVO

UPOV

Vlada RS

MKGP

Društvo za varstvo rastlin

Telefonski imenik

Vremenska napoved

Tečajna lista