Nadzor Diabrotica virgifera 2005

FURS

REGISTRI in EVIDENCE

URNIKI: izobraževanja, testiranja

PUBLIKACIJE

Prireditve/Conferences

ZADOVOLJSTVO STRANK

FSI

MKGP

POMEN ukrepov za zatiranje koruznega hrošča v razmejenih napadenih območjih

Glede na gospodarski pomen koruze pri nas in ugodne razmere za naselitev in širjenje koruznega hrošča je nedvomno, da lahko dolgoročno povzroči veliko gospodarsko škodo. Zato se je Slovenija že leta 1995 pridružila delovni skupini za oblikovanje ukrepov proti širjenju koruznega hrošča, ki deluje v okviru Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO). Z aktivnim vsakoletnim sistematičnim spremljanjem koruznega hrošča pa smo pričeli leta 1997.

Prvi pojav koruznega hrošča v Sloveniji smo zabeležili v letu 2003 in sicer v vzhodnem delu (Prekmurje, Podravje) in zahodnem delu (Goriško območje). V uradnem monitoringu, ki ga izvajata Kmetijski inštitut Slovenije in fitosanitarna inšpekcija, je bil karantenski organizem - koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera) ulovljen na vabe na 11 lokacijah v Podravju in Pomurju, na meji z Madžarsko in Hrvaško ter na 3 lokacijah na Primorskem v bližini meje z Italijo.

Ukrepi ob najdbi karantenskega organizma se razlikujejo, kadar je ta na območju že ustaljen in se le vzdržuje nizka stopnja populacije ali pa kadar organizem še ni ustaljen in ga poskušamo izkoreniniti. Po podatkih fitosanitarnih državnih služb in EPPO sega strnjeno območje ustalitve koruznega hrošča od Srbije proti Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji, Hrvaški, Madžarski, Češki, Avstriji in sedaj tudi Sloveniji in je posledica naravnega širjenja iz prvega žarišča v Srbiji.

Hrošča so ulovili tudi v bližini letališč ali carinskih skladišč v Italiji, Belgiji in v Franciji, a gre za izolirane najdbe, proti katerim je evropska Komisija predpisala ukrepe za izkoreninjanje koruznega hrošča z odločbo št. 2003/766/ES v (Odločba en/Odločba svn prevod) oktobru 2003. Države članice EU so jo morale prenesti v nacionalno zakonodajo najkasneje do 1. decembra 2003. Slovenija bi s pristopom k EU morala v celoti uvesti stroge ukrepe iz EU odločbe, a zaradi bližine območja ustalitve vsaj na vzhodnem delu strokovno to ne bi bilo upravičeno. Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04 in 106/06) in odločba, ki jo je izdala Fitosanitarna uprava RS v skladu s 5. in 6. členom pravilnika tako prinaša blažje ukrepe za zatiranje in preprečevanje širjenja koruznega hrošča Sloveniji, ki pa kljub temu terjajo velike spremembe v kmetovanju na strnjenih poljedelskih površinah.

O stanju napadenosti (žarišča pojava z varnostnim območjem, datumi pojava hroščev in ukrepih za zatiranje) bo Fitosanitarna uprava morala poročati evropski Komisiji vsako leto do konca decembra, blažje ukrepe pa bo morala zagovarjati že pred vstopom v EU. Ministrstvo, upravo in pridelovalce pa čakajo še težke naloge uvajanja vsaj dvoletnega kolobarja in iskanje ustreznih rešitev za škropljenje odraslih hroščev v času naleta, ko še ne odlagajo jajčec za nov zarod. Poiskati bo treba učinkovita sredstva, jih registrirati in razviti stroje in tehnike škropljenja koruze v polni višini. Strokovnjaki in tuje izkušnje pričajo, da imamo za to v Sloveniji še kakšnih 5 let časa – takrat se bo začela pojavljati gospodarska škoda.

SLO sortna lista 2011