Koruzni hrošč - obvestila
fotogalerija

Zadrževalni program koruznega hrošča je zajet v knjižici  VARSTVO KORUZE PRED KORUZNIM HROŠČEM  (Diabrotica virgifera virgifera LeConte). Knjižico dobite na zimskem izobraževanju pri najbližji ustanovi, ki se ukvarja z varstvom rastlin.

OBVESTILO O UKREPIH ZA ZATIRANJE KORUZNEGA HROŠČA

V obdobju 2006 do 2008 je bilo kot napadeno območje koruznega hrošča opredeljeno Prekmurje, od leta 2009 dalje pa cela Slovenija (Odločba FURS št. 3430-7/2009-1 z dne 19. januarja 2009 o končni razmejitvi območij koruznega hrošča), saj se je ta škodljivec kljub zadrževalnim ukrepom razširil na vsa pridelovalna območja koruze v Sloveniji.

Za preprečevanje gospodarske škode je na koruznih poljih na napadenem območju potrebno izvajati enega od predpisanih fitosanitarnih ukrepov:

• dvoletno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču prideluje enkrat v dveh zaporednih letih ali

• triletno kolobarjenje, ko se koruza na istem zemljišču seje dve leti zapored, ob tem, da se najmanj en posevek poseje po izleganju ličink (strniščna setev) ali pa da se v obeh letih bodisi uporabi foliarni insekticid Decis 2,5 EC proti odraslim hroščem bodisi v 2. letu tretirano seme oziroma talni insekticid Force 1,5 G; tretje leto pa na tem zemljišču raste drug posevek kot koruza.

V Sloveniji smo dosegli zelo velik odstotek uvedbe kolobarja v pridelavo koruze. Le okoli 5 % pridelovalcev je v Sloveniji odstopalo od zgoraj opisanih zahtev kolobarjenja, tako da so pridelovali koruzo na istem zemljišču tudi več kot dve leti zapored. Za tako pridelavo pravilnik predpisuje uporabo foliarnega insekticida Decis 2,5 EC proti odraslim hroščem ali drug ukrep s primerljivim učinkom.

V letu 2009 je pravilnik opredelil še dodatne pogoje, pod katerimi lahko pridelovalci spremljajo razvoj populacije na svojih zemljiščih in ustrezno ukrepajo, ko grozi gospodarska škoda. Najustreznejši ukrep pa je tudi v tem primeru kolobar. Pravilnik usmerja pridelovalce k dobri praksi varstva pred koruznim hroščem:

1. Primerni ukrep je kolobarjenje vsako drugo ali vsako tretje leto, kadar pa ga na določeni površini pridelovalec ne more izvesti, ali pa ne more sejati tretiranega semena, lahko uporabi nadomestni ukrep, ki doseže podobno raven obvladovanja v kasnejših letih:

• preverja navzočnost odraslih hroščev z nastavitvijo najmanj 10 lepljivih rumenih plošč na njivo koruze in v primeru, da se na ploščo ulovi več kot 5 hroščev na dan (dosežen prag  škodljivosti), izvede foliarno škropljenje v tistem letu ali opusti pridelavo koruze na tisti površini v naslednjem letu, ali pa

• preverja znake napada koruznega hrošča kot sta značilno poleganje koruze v obliki »gosjih vratov« ali gluhi storži zaradi objedanja svile, kadar postavitev rumenih plošč zaradi obsega pridelave ni izvedljiva. V primeru pojava znakov napada pridelovalec opusti pridelavo koruze na tisti površini vsaj v naslednjem letu.

2. Kadar pa pridelovalec ne more izvesti kolobarjenja in koruzo prideluje v monokulturi, mora uporabiti učinkovito škropljenje insekticidov proti odraslim koruznim hroščem v času, ki ga napove opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin, če je dosežen prag škodljivosti. Lahko pa namesto škropljenja uporabi insekticid proti ličinkam koruznega hrošča (na semenu ali z vdelavo v tla), ki se šteje za poseg s podobno ravnjo obvladovanja pri nizki populaciji koruznega hrošča na območju, vendar mora pridelovalec pri tem preverjati navzočnost:

• odraslih hroščev z nastavitvijo najmanj 10 lepljivih rumenih plošč na njivo koruze in v primeru, da se na ploščo ulovi več kot 5 hroščev na dan (dosežen prag škodljivosti), izvede foliarno škropljenje v tistem letu ali opusti pridelavo koruze na tisti površini v naslednjem letu, ali pa

• znakov napada koruznega hrošča kot sta značilno poleganje koruze v obliki »gosjih vratov« ali gluhi storži zaradi objedanja svile, kadar postavitev rumenih plošč zaradi obsega pridelave ni izvedljiva. V primeru pojava znakov napada pridelovalec opusti pridelavo koruze na tisti površini vsaj v naslednjem letu.

Glejte tudi spremembo pravilnika z dne 23. marca 2009 (Uradni list RS, št. 22/09).

Zgodovina razmejitev je dostopna v GERK pregledovalniku.

Pregledne karte razmejitve območij s koruznim hroščem v Sloveniji:   Odločba FURS 3430-7/2009/1 z dne 19.01.2009 razmejeno območje 2004-2009 napadeni območji 2004 in 2009     Odločba FURS 3430-318/2006/1 z dne 19.12.2006 vzhodno napadeno in zadrževalno območje zahodno zadrževalno območje     Odločba FURS 3430-318/2006/5 z dne 17.10.2007 razmejeno območje zadrževalno in napadeno območje   Odločba FURS 3430-318/2006/10 z dne 15.01.2009 zadrževalno in napadeno območje v letu 2008

Posebni nadzor koruznega hrošča poteka na podlagi Pravilnika o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04, 106/06 in 22/09), ki implementira odločbo Evropske komisije 2003/766/ES s spremembami in Priporočila Evropske komisije 2006/565/ES o zadrževalnih programih za omejitev nadaljnjega širjenja koruznega hrošča (UL L št. 255 z dne 17.8.2006). Fitosanitarni ukrepi se izvajajo v skladu z zadrževalnim programom koruznega hrošča 2007-2008 na zadrževalnem in napadenem območju.

  Gostota ulova koruznega hrošča v letih 2005 - 2006 (KARTE)

glej povezavo na GERK pregledovalnik na MKGP-ju

SEZNAM OBVESTIL DO KONCA LETA 2008:

Zadrževalni program koruznega hrošča 2007-2008

Seznam razmejenih območij v Sloveniji (17.10.2007)

POSEBNI NADZOR KORUZNEGA HROŠČA

Razmejitev območij koruznega hrošča 2004-2006

ZLOŽENKA - koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera Le Conte)